Rudolph Jaenisch z Inštituta za biomedicinske raziskave v Cambridgeu v Massachusettsu je za neko strokovno revijo zapisal, da so miši razvile majhne, sprva neopažene genetske razlike, čeprav bi morale biti v skladu s teorijo kloniranja povsem enake. "Zdi se, da geni med razvojem organizma sami 'odločajo' o tem, katere molekularne 'pretvornike' v celici vključiti in katere ne," je še dejal Jaenisch.
Te ugotovitve pa postavljajo pod vprašaj, ali se lahko celice človeškega zarodka s kloniranjem uporabijo pri zdravljenju nekaterih najtežjih bolezni. Jaenisch je sicer prepričan, da odkritje o "svojeglavosti" genov ne bo bistveno onemogočilo razvoja genetske medicine.
