Naslovnica

Teden vesoljskih obletnic

Houston, 30. 05. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Ta teden se bo zvrstilo pet vesoljskih obletnic. Gre za dogodke, ki so jih pred 30 in 35 leti zabeležila sovjetska in ameriška vesoljska plovila in dva ameriška astronavta. Tako je v ponedeljek minilo 30 let od izstrelitve sovjetske sonde Mars 3, ki je leta 1971 prva mehko pristala na Marsu. Enako sondo, Mars 2, so izstrelili devet dni prej, a ji je mehek pristanek spodletel. Na Mars je dostavila le grb in zastavo SZ. Mars 2 je postal umetni satelit rdečega planeta 27. novembra 1971, Mars 3 pa nekaj kasneje. Obe sondi je prehitela ameriška samodejna sonda Mariner 9, ki se je v orbito okoli Marsa utirila 13 dni pred Marsom 2, čeprav šele danes mineva 30 let od njene izstrelitve na Cape Canaveralu, ki se je takrat imenoval Cape Kennedy.

Skoraj nič manj razburljivo ni bilo ta teden pred 35 leti. Danes je obletnica izstrelitve ameriške samodejne vesoljske sonde Surveyor 1, ki je mehko pristala na Luni in tako ponovila štiri mesece star podvig sovjetske Lune 9. Surveyor 1 je pristal na Luni 2. junija 1966. Ameriška sonda je poslala 11150 fotografij površja zemljinega naravnega satelita. V nedeljo bo tudi obletnica izstrelitve ameriške vesoljske ladje Gemini 9, ki so jo izstrelili 3. junija 1966. Astronavta Thomas Stafford in Eugene Cernan sta med tridnevnim poletom 45-krat obkrožila Zemljo in se približala raketni stopnji ATDA, ki so jo izstrelili dva dni prej. Vesoljca svoje ladje s stopnjo nista mogla združiti, ker z nje ni odpadel zaščitni konus. Konus iz dveh delov se je zaradi okvare naprave za odmetavanje zataknil. ATDA je spominjala na napol odprto čeljust "jeznega aligatorja", je iz vesolja sporočil Stafford. Cernan je opravil vesoljski sprehod, ki je trajal takrat rekordni dve uri in osem minut, a je imel težave, ker se mu je steklo na čeladi zarosilo. Vesoljca sta se večkrat zbližala z raketno stopnjo in pri tem ugotovila, da je za to potreben radar. Vaje v približevanju stopnji v programu Gemini so bile pomembne za kasnejše polete ladij apollo na Luno.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10