Le Madžarska in Poljska sta uspeli doseči raven industrijske proizvodnje iz leta 1989, drugod pa še vedno odmeva recesija z začetka 90-ih let. Kljub gospodarski rasti srednje- in vzhodnoevropske države niso uspele ujeti manj razvitih članic EU: Češka bi lahko raven najmanj razvitih v EU dosegla v 10 do 15 letih, Madžarska, Poljska in Slovenija čez 20 do 25 let, Romunija in Litva čez 35 let, Albanija pa celo šele čez 65 do 75 let, ugotavlja študija, ki upošteva, da je letna rast v vzhodnoevropskih državah od 4,5 do 6-odstotna, v EU pa 3-odstotna.
Po Berendovem mnenju je ena od razlag veliko tehnološko zaostajanje teh držav. Srednja in vzhodna Evropa, podobno kot druge obrobne regije, nikoli ni začenjala tehnoloških revolucij, temveč so njihovi znanstveniki svoje sanje uresničevali v bogatejših državah. Zadeve so se zaradi zahodnega embarga na prenos moderne tehnologije na Vzhod v času hladne vojne še poslabšale.
Na področju vlaganj v telekomunikacijo, ki je osnova tehnološkega napredka, je še največ dosegla Madžarska, ki pa je bolj kot ne izjema. Obstajajo pa nekateri drugi pozitivni znaki
