Vodstvo Telekoma se je na novinarski konferenci odzvalo na najnovejše vladne spremembe cen v domačem in mednarodnem telefonskem prometu, ki bodo stopile v veljavo 1. aprila oz. 1. junija. Podobnik je med drugim izpostavil, da je ob najnovejših spremembah cenovne ureditve "poslovni načrt za leto 2001 že postal nerealen". Ta predvideva prihodke v višini 78,8 milijarde tolarjev, čisti dobiček pa naj bi se gibal okoli 7,7 milijarde tolarjev. V Telekomu so morali lani zaradi cenovnih sprememb dvakrat popravljati poslovni načrt, ob tem pa so zabeležili približno osem milijard tolarjev izpada prihodkov na področju javne govorne telefonije, prav tolikšen pa je bil po Podobnikovih besedah izpad dobička. Takšne odločitve negativno vplivajo tudi na vrednost Telekomove delnice, kar po Podobnikovih besedah "ni v interesu države kot največjega lastnika pred privatizacijo".
Kot je znano, je vlada v začetku marca sklenila, da se bo cena telefonskega impulza in telefonske naročnine v dveh korakih (1. aprila in 1. junija) zvišala za 20 odstotkov oz. 15 odstotkov, včeraj pa je odločila, da se bodo s 1. aprilom cene mednarodnih pogovorov znižale linearno, po posameznih območjih, za 9,5 odstotka. Prav tako je upravi Telekoma naložila, naj cene priključnine zniža za skoraj 60 odstotkov. Kot zatrjujejo v Telekomu, so razkoraki med cenami v Sloveniji in povprečjem EU še vedno precejšnji. Za povprečjem EU zaostajajo predvsem cene univerzalnih storitev, zato se v Telekomu ob tem sprašujejo, zakaj vlada na drugi strani tako hitro znižuje cene, s katerimi so v preteklih letih nadomeščali izpad prihodkov na področju javnih storitev in uresničevali investicijske in razvojne načrte.
Telekom je v zadnjih treh letih za naložbe namenil 80 milijard tolarjev, od tega približno polovico za naložbe na manj razvitih območjih. Kot je pojasnil član uprave Adolf Špenko, so bili predvsem zaradi cenovne politike vlade lani že prisiljeni znižati vrednost investicij z 38 na 30 milijard tolarjev, letos pa je v ta namen predvidenih le še 19,9 milijarde tolarjev. "Telekom bo gradil le še na urbanih območjih in za poslovne uporabnike," je opozoril Špenko in dodal, da bo tako najbolj prizadeto podeželje, kjer se ekonomsko gledano investicije najmanj splačajo.
Dodatno pa naj bi na znižanje sredstev za vlaganja in razvoj vplival novi zakon o telekomunikacijah v predlagani obliki. Predlogu zakona, ki ga bo DZ po hitrem postopku najverjetneje obravnaval prihodnji teden, v Telekomu očitajo predvsem nesprejemljivost členov, ki se nanašajo na prepoved medsebojnega subvencioniranja storitev, oblikovanje cen ter skupno uporabo objektov in razvezan dostop do krajevnih zank. V ceno univerzalnih storitev bi morali poleg stroškov vključiti še del za razvoj in naložbe, zelo sporna pa se jim zdi tudi obveza odpiranja svojih jaškov za konkurenco.