Podobnik je pozval državo, naj pred privatizacijo uredi cenovna razmerja v javni telefoniji in posledično poveča tudi vrednost svojega premoženja v Telekomu Slovenije. "Izpad prihodkov na področju javne telefonije je lahko zaskrbljujoč tudi nekoliko širše: v letu 2001 bomo morali investicije prilagajati realnim možnostim, zaradi prihoda konkurence bomo prisiljeni investicije usmeriti predvsem na področja, ki prinašajo boljše rezultate. To bi dolgoročno lahko pomenilo povečevanje razlik v kakovosti telekomunikacijskih storitev med posameznimi slovenskimi območji," je dejal in dodal, da je Telekom v prvi vrsti dolžan skrbeti za dobre poslovne rezultate. Telekom je v preteklosti izvajal in še izvaja številne investicije, ki jih ekonomsko ni mogoče utemeljiti, predvsem na območjih z nizko gostoto uporabnikov. Sedanja in tudi nova zakonodaja predvideva, da bo Telekom tudi v prihodnje moral investirati na teh območjih, kar bi po pojasnilu Podobnika pomenilo, da bodo ob nespremenjeni cenovni politiki tudi finančni rezultati slabši. Na področju fiksne telefonije ni pričakovati skorajšnje konkurence, ne le zaradi nesprejete zakonodaje, ampak zaradi ekonomike vlaganj na takšnih območjih, je dejal Podobnik. Konkurenco bodo zanimala predvsem območja z večjo koncentracijo uporabnikov, zato se postavlja vprašanje, na kakšen način zagotavljati kakovostno pokritost celotne Slovenije, je opozoril Podobnik. Družba Telekom Slovenije je letos za investicije namenila 29 milijard tolarjev, prihodnje leto pa naj bila ta številka precej nižja, in sicer 18 milijard tolarjev. Sicer pa skupina Telekom letos pričakuje 125 milijard tolarjev konsolidiranih prihodkov, prihodnje leto pa približno 150 milijard tolarjev, medtem ko naj bi čisti konsolidirani dobiček po besedah predsednika uprave ob ustrezni cenovni politiki države in zmerni dinamiki investicij lahko presegel 10 milijard tolarjev.
Glede nakupa večinskega deleža v makedonskem telekomu je Podobnik poudaril, da za Telekom "zgodba ne bo zaključena, dokler ne bo podpisana pogodba o nakupu večinskega deleža s strani enega od ponudnikov in predstavnikov Makedonije". Telekom Slovenije je pripravljen, če bi prišlo do kakršnihkoli dodatnih možnosti, čeprav so te možnosti po besedah Podobnika zelo majhne. Vnovič je izrazil obžalovanje, da vlada ni podprla projekta, saj "smo tako izgubili del ugleda". Tako uprava kot nadzorni svet Telekoma sta po njegovih besedah naredila vse, kar je bilo v njuni moči, vsa dokumentacija pa je bila na voljo tako prejšnji kot sedanji vladi. Vseeno pa Telekom ostaja "usmerjen v širitev, tudi teritorialno", čeprav se možnosti na tleh Jugoslavije hitro zmanjšujejo. Poleg območij jugozahodne in dela srednje Evrope pa bo Telekom intenzivno iskal možnosti tudi drugje, je dejal Podobnik.
V letu 2000 so se končali številni projekti, ki si jih je Telekom zadal v svojem petletnem načrtu. Omrežje je po besedah člana uprave Adolfa Špenka v celoti prenovljeno in pripravljeno na odprtje trga. Telekom ima kakovostno hrbtenično optično omrežje, ki ga sestavlja šest nacionalnih obročev in osem mednarodnih povezav ter dve mednarodni centrali z operatersko funkcijo za obratovanje z mobilnimi operaterji. Stopnja digitalizacije omrežja bo ob koncu leta 2000 dosegla 99 odstotkov, odstotek dvojčnih priključkov bo nižji od dveh odstotkov. Prihodnje leto bo Telekom začel tržiti storitve tehnologije ADSL, namerava pa tudi nadgraditi obstoječa omrežja, centralizirati nadzor vseh elementov omrežja, ponuditi opremo za širokopasovne storitve na podlagi protokola IP in pripraviti omrežje za oskrbo uporabnika s poljubno pasovno širino.