Od celotne zdravstvene pogače, ki je v letošnjem letu debela 250 milijard tolarjev, proračun Kliničnega centra letos znaša približno 46 milijard. Zaradi vedno večjega števila zdravljenja težjih bolnikov, neustrezne cene specialističnih ambulantnih storitev in neplačanih programov, je vse to za največjo slovensko bolnišnico, po mnenju Rodeta, lahko pogubno.
Ker za težave oz. izgubo ni kriv KC ali njegovo vodstvo, kar je bilo po Rodetovih navedbah ugotovljeno tudi na petkovem sestanku, od ustanovitelja in plačnika, torej ministrstva in zavarovalnice, pričakujejo tudi pokritje primanjkljaja iz lanskega leta. Ta je znašal okrog 1,5 milijarde tolarjev oz. 3,3 odstotka vseh prihodkov. Skupna komulativna izguba zadnjih pet let pa je štiri milijarde tolarjev. Sami si bodo, med drugim napovedujejo v KC, še naprej prizadevali za obvladovanje vseh vrst stroškov.
Tako so na primeru pljučnega raka, kjer je v zadnjih 15 letih zabeležen stoodstoten porast, povprečni stroški na bolnika, ki se zdravi na kliničnem oddelku za torakalno kirurgijo, znašajo 843.124 tolarjev, povprečna cena za bolnike z diagnozo karcinoma - takšni bolniki na tem oddelku predstavlja 43 odstotkov in ti so obravnavani prednostno - je 925.570 tolarjev, povprečna cena, ki jo prizna ZZZS, pa je 516.352 tolarjev. Podobno se ob naraščanju števila bolezni srca in ožilja povečuje število operacij na odprtem srcu, po drugi strani pa zmanjšuje število cenejših žilnih operacij. "V KC se pretežno zdravijo težji bolniki, katerih zdravljenje je dražje.
Letno bi morali v Kliničnem centru opraviti 2000 operacij na odprtem srcu, toliko je namreč bolnikov. A denarja je bilo lani le za 750 posegov.
Tudi na diagnostičnem področju prihaja do sprememb, saj dražje diagnostične preiskave izpodrinjajo cenejše, obenem pa smo priča vse pogostejšemu združevanju diagnostike in zdravljenja v enem posegu. Ob vsem tem v KC opozarjajo na potrebo po drugačnem vrednotenju specialistične ambulantne dejavnosti in se zavzemajo za plačilo po dejanskih stroških. Pri tem poudarjajo, da obstajajo t.i. terciarne ambulante, v katerih ne poteka le diagnostika, ampak tudi zdravljenje. Upoštevati pa je treba, da tako v svetu kot pri nas, obstaja trend prenosa obravnave in zdravljenja v dnevno bolnišnico in specialistične ambulante.
