Prehodno obdobje za zaposlovanje delavcev iz novih članic po besedah Verheugna Slovenije ne bo posebej prizadelo. Predlog komisije namreč omogoča skrajšanje prehodnega obdobja, o čemer se bodo v Bruslju dogovarjali z vsako novo članico posebej. ''Vemo, da slovenski delavci niso mobilni. Po dveh letih bomo podali prvo oceno, kjer se bodo pokazale razlike med novimi članicami. Prepričan sem, da bo za Slovenijo že dve leti po včlanitvi veljal prost pretok delovne sile,'' je dejal Verheugen. Kljub temu, da Slovenija sodi v krog manj problematičnih držav, česar se zaveda tudi Evropska komisija, pa petnajsterica na področju prostega pretoka delavcev ne dopušča izjem. Verheugen je sicer priznal, da Slovenci ne ogrožamo evropskega trga delovne sile, a dodal, da je predlog o prehodnem obdobju za to področje dovolj prožen.
Veheugen je izrazil mnenje, da v nekaterih državah članicah širitev ne bo dobila javne podpore, če ne bo mehanizmov, ki bi preprečili pretrese na trgu delovne sile.
Verheugen je, sicer še pred objavo prvih neuradnih izidov irskega referenduma, na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi Irci pogodbo zavrnili, odgovoril, da to širitve ne bi prizadelo. Tudi v prihodnje naj bi po njegovih besedah delali enako hitro in skušali najti rešitev za nastali položaj. Izid referenduma v eni državi ne more blokirati najbolj pomembnega projekta Unije, je poudaril Verheugen.
Možnost krajšega prehodnega obdobja je kompromisna rešitev, ki je, tako Verheugen, zagotovo boljša, kot morebitna upočasnitev širitve. Nedavna napoved Avstrije, da bo blokirala pogajanja Slovenije o poglavju transporta, dokler komisija ne bo izdala t. i. bele knjige o transportni politiki, je po besedah Verheugan neutemeljena. T.i. bela knjiga o transportu oziroma dokument, ki obravnava ter skuša predvideti razvoj prometnega sektorja, za pristopna pogajanja sploh ni potrebna. ''Lahko vam zagotovim, da se bodo pogajanja s Slovenijo nadaljevala po načrtu. Tudi poglavje o transportu bomo zaprli tako, kot je predvideno. ''
Na vprašanje, če ga skrbijo letošnje javnomnenjske raziskave v nekaterih državah kandidatkah, med katerimi je tudi Slovenija, ki kažejo, da je manj kot 50 odstotkov vprašanih za vstop v Evropsko unijo. ''Moram priznati, da sem zaskrbljen, vendar vem, da javnomnenjske raziskave pokažejo trenutno razpoloženje. Državljanom pa se še ni treba zares odločit
Kljub vse manjši naklonjenosti slovenske javnosti do vstopa v Unijo in vse glasnejšim pomislekom o doslednosti petnajsterice v pristopnih pogajanjih, pa je Verheugen opozoril, da je Slovenija tista, ki želi v evropski klub in ne obratno: ''Slovenija se je odločila, da bo zaprosila za članstvo v Evropski uniji. To je prednostna naloga slovenske politike. Evropska unija ni avtomat, v katerega vržeš denar in dobiš nekaj ven oziroma vržeš nekaj vanj in dobiš denar.''
Evropska unija je po njegovem mnenju sistem, ki ob dobrem sodelovanju članic njihovim državljanom zagotavlja varnost, demokracijo in gospodarski napredek. Zato je članstvo, sicer vitalnega pomena za velike evropske države, še toliko pomembnejše za majhne. ''Kdo bo zagovarjal trgovinske interese Slovenije, če ne bo članica Evropske unije, kdo bo vlagal v Slovenijo, če ne bo članica in če ne bo imela dostopa do evropskega trga, '' se na dvome slovenske javnosti glede vstopa v EU sprašuje evropski komisar za širitev.
