Kaj se je dogajalo čez dan ...
"Razmere so neverjetno slabe. Zaradi toplega vremena se vse topi, čez stene teče voda, vse se neprestano podira," je ob prihodu v bazo povedal Stipe. Ker za šotor ni bilo prostora in je bila noč topla, so Tomaž, Aleš in Stipe prespali na višini 4.100 metrov kar na prostem, v spalnih vrečah. Ob pol petih zjutraj so začeli priprave na vzpon. Dve uri sta alpinista spremljala Tomaža, pred žlebom na višini 4.500 metrov so se poslovili. 1.600 ali še nekaj višinskih metrov več v enem dnevu je veliko. "Tudi izčrpan je za 1.600 metrov. Mislim, da je čas, da kaj poje in popije. Za zdaj se sploh ni ustavil, razen za pet minut, ampak zdaj se počasi res mora ustaviti," je skrbelo Aleša.
Ob petih zjutraj največji plaz doslej
Hrumenje iz stene nas je vse tri v bazi pregnalo iz šotorov. Plaz, kakršnega še ni bilo, se je odtrgal iz zgornjega dela stene, in zajel dobesedno polovico osrednjega dela gore – širil se je prav tam, kjer naj bi Tomaž plezal! Ob pogledu na to moč narave, na valeče se tone snega, ostane človek - po prvem kriku - brez besed. In če so doslej plazovi ostajali nekje znotraj kuloarjev, v katerih so se odtrgali, se je ta, kot kakšen cunami, širil na vse strani – a se je ustavil precej pred lokacijo, kjer so bili Tomaž, Stipe in Aleš. A če pogledamo z dobre plati, je, kar je moralo, že zgrmelo v dolino, in, tako upamo, bo gora zdaj mirnejša.
Kaj Humarja čaka jutri ...
Jutri čaka Humarja zelo tvegan dan, saj bo več sto višinskih metrov plezal v predelu, ki je dovzeten za plazove z več strani. Večji del dneva bo plezal po žlebu do seraka na višini 6300 metrov, ki naj bi ga prečil z leve proti desni. Ali bo skalni steber prečil po levem ali desnem snežišču, se bo odločil na kraju samem. Če bo šel po levi, bo plezal po ozkem razu, če po desni, pa med velikim serakom, ki se v zgornjem delu stene vzdiguje na okoli 7000 metrih višine in skalnim stebrom.
Drugo noč naj bi tako bivakiral nekje na 6500 metrih. Tretjo na 7400 metrih, kjer je tudi edina res varna možnost počitka. Na tem mestu je tudi edina realna možnost izstopa iz stene, in sicer prečenje v Messnerjevo smer. Kar je tudi ena izmed možnosti sestopa – da se z vrha spusti na to mesto, preči in nato sestopi po Messnerjevi smeri. Glede na to, da s seboj nima satelitskega telefona, bi, če bi sestopil na Diamirsko stran, izgubil vsak stik s svetom. Dejstvo pa je, da na nobeni strani gore že več kot dva tedna ni nikogar, kakršne koli sledove drugih odprav pa je zasul sneg.
"Mislim, da lahko v steni zdržim 14 dni. To je maksimalno, kar lahko moje telo zdrži v steni, pa še to le ob pogoju, da imam kolikor toliko varne bivake za počivanje. Če bodo ti slabi, se bo ta čas bistveno, bistveno skrajšal," je pred odhodom povedal Humar. "A glede na to, da imam že nekaj podobnih izkušenj, računam, da se bo vzpon izšel." Sicer pa je poleg podirajočih se serakov, plazov in kamenja zaradi nenehnega sneženja in kumulusov, ki se držijo stene, velika nevarnost zadušljivih pršnih plazov. "Najti varne bivake v takšnih razmerah je izčrpavanje na obroke. Tako da zelo resno računam na instinkt, izkušnje od prej in pomoč same stene, da se spravim čeznjo," je še povedal Kamničan.
