Direktor Evrosada Krško Ivan Kozole ugotavlja, da je včerajšnje neurje s točo povsem uničilo nasad 42 hektarov hrušk nad Leskovcem in na 160 hektarih površin v Stari vasi še tisti pridelek jabolk, ki so ga ob spomladanski pozebi rešili z oroševanjem. Katastrofalno vreme jim je s tem popolnoma uničilo vso sadno letino na površini 200 hektarov. Prizadete so tudi drevesnice, če se slabo vreme ne bo nadaljevalo, pa bo ostalo nekaj jabolk le okrog Kostanjevice in Brestanice. Vsekakor pa bodo namesto načrtovanih 850 vagonov jabolk in hrušk tržišču lahko ponudili le delček tega. Skupna škoda je toliko večja, ker Evrosad odvisno od letin na najbolj zahtevne trge izvozi 50 do 70 odstotkov sadja: jeseni v Nemčijo in Avstrijo, zatem pa še na tržišča nekdanje Jugoslavije ter na Češko in Slovaško.
Zdaj jih čakajo temeljiti agrotehnični ukrepi, da se posledice naravne ujme ne bi poznale še naslednje leto, predvsem pa celovita sanacija podjetja za preživetje. Vse bolj je zato vprašljivo tudi nadaljevanje naložbe v nove hladilniške zmogljivosti. Direktor Kozole ob tem znova opozarja, da smo v državi, ki se lahko primerja z Evropo le s sadjem, povsem zanemarili obrambo pred naravnimi ujmami. Nikakršnih subvencij ni za nakup zaščitnih mrež, ni olajšav pri zavarovanju pridelka, niti nismo z ničemer nadomestili nekdanjega raketnega sistema za obrambo pred točo. Sadjarji in vinogradniki so dejansko prepuščeni na milost in nemilost muhavosti narave.
Podobno ugotavlja v Brežicah Roman Matjašič z občinskega oddelka za gospodarstvo. V tej občini sta pomladanska pozeba in toča že povzročili za več kot 500 milijonov tolarjev škode, med močnim vetrom in dežjem pa je toča včeraj spet klestila na površinah, ki so letos že bile enkrat prizadete. Tokrat je toča uničila poljščine od Mosteca do Dobove, od Kapel do Velikega Obreža pa vinograde in sadovnjake. Kmetovalci, ki so že prejeli obrazce za prijavo škode meseca maja, bodo zdaj dopisali še posledice včerajšnjega neurja, do konca meseca pa jih bodo oddali na občino. Ta bo obvestila državno komisijo, ki pa doslej še ni ukrepala. Po prepričanju Romana Matjašiča verjetno čakajo na sprejem interventnega zakona. Prizadeta območja bo danes dopoldne obiskal brežiški župan Vladislav Deržič.
Na Dolenjskem je v nedeljo zgodaj popoldne ponekod napadlo do deset centimetrov toče, ki je bila debela kot lešnik. Kot je za 24 ur povedal direktor trebanjske občinske uprave Tone Slak, komisije na področju kmetijstva že delujejo, prav tako pa tudi že ocenjujejo škodo na osnovni šoli Mirna, ki bo predstavljala največji finančni zalogaj v občini Trebnje. Koruzna polja in druge kmetijske površine so bile popolnoma bele, večino pridelkov je toča uničila, drevje pa oklestila do golega. Najhuje je bilo v Čatežu blizu Trebnjega, kjer so stanovalci po neurju pred pragovi kidali kot oreh debelo točo. Blizu Višnje gore je strela zanetila dva požara, hujših posledic pa na srečo ni bilo.
V Ljubljani je bilo največ težav zaradi izruvanih dreves, ponekod so bile nekaj časa zaprte ceste, drugod pa so ostali brez elektrike. Na Ljubljanskem gradu je okrog poldneva razklalo tudi stoletni kostanj.
