Manjšina pričakuje sprejetje zaščitnega zakona, ki bo zagotavljal enoten položaj za vse Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Predstavniki manjšine upajo, da bo zakon vendarle sprejet, kajti v nasprotnem primeru bi bilo razočaranje veliko, pomisliti pa bi bilo treba tudi na posledice takega razpleta dogodkov za življenje ob meji. Ko bo zakon dokončno izglasovan, se bo manjšina morala premišljeno organizirati in vložiti veliko truda v to, da se bodo zakonske norme uresničevale, so poudarili udeleženci srečanja.
Predstavniki manjšine so opozorili, da bi bilo pomanjkanje finančnih sredstev za Slovence v Italiji hujši udarec kot nesprejetje zaščitnega zakona. Italijanska vlada v proračun za leto 2001 ni vključila dosedanje letne postavke v višini osmih milijard lir za kulturne dejavnosti manjšine, dežela pa krepko zamuja z dodeljevanjem denarnih prispevkov, tako da v manjšini zdaj razmišljajo tudi o bančnem posojilu. Poleg tega je Italija v volilnem letu in je treba predvideti tudi možnost, da na volitvah zmaga desnica, pri tem pa se je treba vprašati, kakšen bo njen odnos do manjšine in kakšna bo nadaljnja gradnja odnosov med Italijo in Slovenijo, opozarjajo Slovenci v Italiji.
Na srečanju so pozitivno ocenili diplomatske dejavnosti in prizadevanja slovenske države, da se vprašanje zaščitnega zakona reši, predstavniki manjšine pa so izrazili zaskrbljenost glede usode komisije državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu. Če ne bo obnovljena, bo to negativen odgovor matice manjšini, so opozorili. Zaskrbljeni so tudi zaradi napovedanega krčenja finančnih prispevkov Slovenije manjšini v prvih mesecih letos. Tovornikova je izrazila optimizem glede sprejetja zaščitnega zakona. Kar zadeva podeljevanje finančnih sredstev, pa je dejala, da Slovenija ne more prevzeti deleža, ki ga mora prispevati Italija. Treba je ohraniti ravnovesje, je poudarila.
