Na vprašanje, kako je lahko prišlo do takšne tragedije, odgovora še ni. Najpogosteje se omenja kratek stik v električni napeljavi. S posnetkov članov smučarskega kluba Branik, ki so bili v trenutku nesreče na spodnji postaji železnice se jasno vidi, da je jeklena vrv, ki vleče vlak ohlapna, kar kaže na možnost, da se je vrv zaradi neznanega razloga pretrgala. Kaj se je zgodilo zatem, še ni znano. Stanje ostankov vlaka in ponesrečencev pa ne izključuje možnosti eksplozije. Da je bil v plamenih celoten predor dokazuje podatek, da so zaradi vročine in dima umrli trije ljudje na zgornji postaji železnice.
Zobato železnico na ledenik pod KItzsteinhornom so zgradili leta 1974. Dela so trajala dve leti in pol in bila je prva podzemna zobata železnica na svetu. Leta 94 sta na progi začeli voziti novi vlakovni kompoziciji, poimenovani ledeniški zmaj in gams. Med drugim naj bi zagotavljali tudi najvišjo možno stopnjo varnosti. Tako naj bi se vlaka v primeru kakršnekoli nevarnosti nemudoma vrnila na eno od izhodiščnih postaj, kar pa se danes ni zgodilo. Proga iz doline dobrih 900 metrov nad morsko gladino do končne postaje na višini 2450 metrov je dolga 4 kilometre. Kar 80 odstotkov poti vlak prevozi skozi predor. Pogonski agregat ima kar 2.200 konjskih moči, pot iz doline pa traja slabih 10 minut. Vožnja skozi dobre tri kilometre dolg predor v drvečem vlaku za marsikoga tudi doslej ni bila najprijetnejša izkušnja, vendar pa so smučarji gotovo zaupali zagotovilom o najsodobnejših tehničnih rešitvah in strogih varnostnih ukrepih. Ti so tokrat, kot kaže, odpovedali na celi črti.
