Tri deklice od petih se poročijo pred 18. letom

Zambija je ena od držav, v katerih so otroške poroke najbolj razširjene. V povprečju se 40 odstotkov deklic poroči še pred dopolnjenim 18. letom, statistika pa je na vzhodu države, kjer se je mudila naša odprava, še bolj skrb vzbujajoča – tam se pred dopolnjenim 18. letom starosti poročijo tri deklice od petih. Otroške poroke so najpogostejše na podeželju, kjer so deklice manj izobražene in živijo v revščini. Deklice iz najrevnejših družin imajo kar petkrat večjo verjetnost, da se bodo poročile pred 18. letom, kot deklice iz bogatejših družin.

V vasici Fani na vzhodu Zambije, ki ima 260 gospodinjstev in približno 3000 prebivalcev, je kar 80 najstniških družin. Otroci, zlasti deklice, se poročajo že pri 12 ali 13 letih, včasih tudi prej. Približno pred tednom dni je bila preprečena poroka 10-letne deklice.

Poroke so v tem okolju odziv na nezaželene zgodnje nosečnosti in revščino ter so odraz tradicionalnih vrednot. Pogosto so posledica pomanjkanja znanja o nevarnih posledicah, ki jih prinašajo zgodnji spolni odnosi in porod. Telo 10- ali 12-letne deklice vsekakor ni dovolj razvito za reprodukcijo, pojavijo se bolezenska stanja, pogosta je fistula.

Ko deklica zanosi, neha hoditi v šolo, tradicija pa narekuje, da se mora poročiti. Pogosto šolanje prekine tudi mož, da lahko pomaga pri skrbi za družino. Tu se začne boj za golo preživetje. Družina brez dohodkov ali z izjemno nizkimi dohodki namreč nima hrane, pogosto tudi vode ne. Otroci so podhranjeni zaradi pomanjkanja in preveč enolične hrane. Nemalokrat možje zapuščajo najstniške mamice, ki brez izobrazbe v vaseh brez vode in zadostne hrane ostanejo same z otroki, brez možnosti, da bi sebi in svojim otrokom zagotovile boljšo prihodnost.

Druga plat otroških porok so dogovorjene poroke, ko deklice še niso noseče, a starši v iskanju izhoda iz nepopisne revščine za plačilo, t. i. doto, prodajo svoje otroke v zakon. Tako pridobijo nekaj sredstev za preživljanje preostale družine, hkrati pa se ''znebijo'' lačnih ust pri hiši.

Špela Šipek, urednica dnevnoinformativnega programa 24UR, se je v vasi pogovarjala z eno od številnih najstniških družin: ''Mama ima 15 let, oče 19, njun sin je star dve leti in 7 mesecev. Največja želja obeh staršev je, da bi lahko nadaljevala šolanje. Danes se namreč zavedata, da sta družino ustvarila veliko prezgodaj. Za svojega sina ne želita, da bi sledil njunim stopinjam. Upata, da bo dokončal šolanje, se izučil za poklic in imel boljše življenje.''

Mesečni družinski proračun znaša približno 75 evrov, to je približno 2,5 evra na dan. Za celotno družino. Prehranjujejo se z belo koruzno kašo – šimo in nekaj zelenjave. Na jedilniku primanjkuje živil, ki vsebujejo beljakovine in druga pomembne snovi za telo otroka, pa tudi odraslega. V sušnih obdobjih primanjkuje tudi šime. V vasi imajo dva vodnjaka. Dva vodnjaka za približno 3000 žejnih ust. Enega je pred kratkim zalilo blato, zato je neuporaben, prava suša pa šele prihaja.

UNICEF ne pomaga le s programi zagotavljanja hrane, vode in izobraževanja, ampak si prizadeva zmanjšati pojavnost otroških porok. Ljudem pomaga, da bi si v prihodnje lahko bolje pomagali sami. Da bi to dosegel, mora na eni strani osveščati prebivalstvo o negativnih posledicah prezgodnih spolnih odnosov, nosečnosti in otroških porok, na drugi strani pa posamezne primere pravočasno odkrivati in jih aktivno preprečevati. Vse to pa ni mogoče brez zaupanja lokalnega prebivalstva. O tem v svojem blogu na MoškiSvet.com piše član odprave, novinar 24UR Janez Usenik: ''UNICEF v sodelovanju z nekaterimi drugimi organizacijami v Zambiji uspeva na poseben način, s predanimi aktivisti, ki jim ljudje zaupajo, skušajo spremeniti miselnost ljudi. A to jim lahko uspe le, če gre takšna pomoč z roko v roki z drugimi oblikami humanitarne pomoči. Tudi tisti starši, ki vedo, da je za otroke bolje, da ostanejo v šoli, bodo razmišljali drugače, ko enostavno ne bo dovolj hrane za vse. Zato kompleksne težave potrebujejo kompleksne rešitve.''

UNICEF torej izvaja svoje temeljne programe dolgoročne razvojne pomoči, sčasoma pa lahko svoje delovanje nadgradi in otrokom pomaga tudi z bolj kompleksnimi programi zaščite pred zlorabami, nasiljem in izkoriščanjem. Pri tem so mu v veliko pomoč lokalne nevladne organizacije, ki stremijo k istim ciljem, ter vaški predstavniki, ki se zavedajo pasti otroških porok in so pripravljeni svoje znanje prenašati na ostale.

Otroške poroke so kršitev človekovih pravic
Resno ogrožajo zdravje, prihodnost in celo življenja deklic. Zaradi zgodnjih porok so izpostavljene nasilju, revščini in okužbi z virusom HIV, navadno opustijo šolanje, veliko nevarnost zanje predstavljajo zapleti med prezgodnjo nosečnostjo, ko njihovo telo še ni dovolj razvito za nosečnost in porod. Prav zapleti ob porodu so v državah v razvoju, kot je Zambija, najpogostejši vzrok smrti deklic med 15. in 19. letom.