Znotraj HP-ja bodo sedaj delovali trije močnejši oddelki. Prvi bo imel pod svojim okriljem namizne računalnike, ki bodo delovali v okolju Windows, drugi bo upravljal z zmogljivimi super-računalniki, ki bodo delovali pod HP-jevim Unix operacijskim sistemom HP-UX, tretji pa bo nadziral področje spletnih strežnikov, na katerih bo tekel operacijski sistem Linux.
Linux torej postaja vedno bolj pomemben igralec na trgu operacijskih sistemov. Poleg že treh omenjenih računalniških velikanov mu je dal svojo podporo tudi Compaq, ki pa je med vsemi najtišji, kljub temu pa, po podatkih IDC-ja, proda največračunalnikov, na katerih deluje Linux. Edini med velikimi, ki še ni vstopil na Linux tržišče, je Sun. Razlog je verjetno v tem, da to podjetje močno stavi na svojo različico operacijskega sistema Unix, imenovano Solaris.
HP je na konferenci LinuxWorld objavil tudi seznam področij, kamor bo v prvih fazah vstopil Linux. Prvo področje je programska oprema ServiceGuard, ki omogoča, da en računalnik nadomesti drugega, če slednji zataji. Drugo področje je HP-jeva strežniška linija, tretje pa prihajajoči HP-jevi strežniki, ki jih bodo poganjali Intelovi 64-bitni procesorji Itanium.