Greenspan je vse kritike zavrnil in zatrdil, da bi bilo ameriško gospodarstvo danes v veliko slabšem položaju, kot je, če ne bi bilo zviševanja obrestnih mer. Zvezne rezerve so lani in predlani vodile aktivno politiko zviševanja obresti, s čimer naj bi skušali preventivno brzdati inflacijo in gospodarstvo obvarovati pred hudim padcem, ko bi navdušenje nad novimi tehnološkimi podjetji izgubilo sapo. To se je zgodilo konec lanskega leta, zaradi česar so Zvezne rezerve januarja letos dvakrat znižale obresti. Greenspan je pred Odborom za proračun ponovil trditev, da je inflacija pod nadzorom in da tudi porast cen energije ne bo vplival na njeno prehitro rast. Analitiki si to izjavo razlagajo kot skrito napoved, da lahko Zvezne rezerve kmalu spet znižajo obresti, pri čemer bo prva priložnost 20. marca na sestanku odbora za odprti trg.
Po Greenspanovem mnenju je ameriška gospodarska rast v tem trenutku blizu ničli, vendar gospodarstvo še vedno ni v recesiji. Medtem ko je več let nenehno ponavljal, da bi morali proračunske presežke v prvi vrsti porabiti za odplačilo nacionalnega dolga, pa je Greenspan v petek spet naklonjeno govoril o davčnem načrtu predsednika Busha. Sicer ga ni izrecno podprl, vendar je zatrdil, da bo denarja dovolj, saj projekcije proračunskih presežkov kažejo, da bodo ti v naslednjih desetih letih znašali 5,6 bilijona dolarjev. "Kako obsežno naj bo zmanjševanje davkov pa se morata odločiti kongres in administracija," je dejal Greenspan. Predsednik Zveznih rezerv je bil na Bushevi "valovni dolžini" tudi glede mnenja, da je nacionalni dolg izredno težko spraviti na ničlo, kar je bil cilj administracije Billa Clintona. V nacionalni dolg so vštete tudi državne obveznice, ki zapadejo šele po izteku desetletnega obdobja, in Busheva administracija trdi, da je te nesmiselno odkupovati prej po višji ceni. Greenspan je pred odborom za proračun dejal, da se vlada mora tega zavedati. Greenspan se je tako skoraj popolnoma postavil na stran republikanske administracije, kar demokratske nasprotnike Bushevega davčnega načrta postavlja v težak položaj, saj si je Greenspan v 13 letih vodenja Zveznih rezerv nabral tolikšen ugled, da je njegova beseda skoraj dobesedno zakon.
