La Repubblica: Palestincem je ponudil roko, Siriji in Libanonu mir, svoje politične zaveznike pa je pozval, naj bodo v lastni državi vzorniki bratstva, sprave in obojestranskega spoštovanja. Tako se je novi Ariel Šaron, kot ga sedaj imenujejo tudi najbolj napredni izraelski časniki, predstavil v parlamentu. Šaron je za sestavo vlade narodne enotnosti potreboval mesec dni, a sedaj je konservativni premier lahko ponosen na svoje delo. Uresničena sta že enotnost in stabilnost, dva Šaronova politična cilja. Negotovost pa velja za tretji cilj: mir in varnost.
Le Figaro: Izraelske varnostne enote se sklicujejo na to, da nasilje še vedno narašča. Palestinci nameravajo preizkusiti novo vlado. Morda se bodo odločili za vlogo mučenika za arabsko stvar. Preden je miru ponudil roko, je že Šaronov predhodnik Ehud Barak okrepil vojsko na Zahodnem bregu in v Gazi. Šaron se bo moral domisliti česa novega, da bo pogasil plamtečo žerjavico na palestinskih avtonomnih območjih in pomiril nemir Izraelcev.
Kurier: Z novo izraelsko vlado pod vodstvom Ariela Šarona ne bo nobenih mirovnih pogajanj na Bližnjem vzhodu. Vlada Ariela Šarona je dejansko zelo raznovrstna. Dvomimo lahko, ali bo ta na osnovi strahu sestavljena koalicija učinkovito zaustavila nasilje, ne da bi sama zapadla v radikalizem. Hkrati bo imela ta vlada kratek mandat. Najkasneje v dveh letih morajo biti izvedene parlamentarne volitve. Šaron, peti izraelski premier v zadnjih šestih letih, je torej pod precejšnjih pritiskom, da mora biti za vsako ceno uspešen. Morda pa v tem tiči priložnost, da bi vodja Likuda lahko presenetil v pozitivnem smislu. Za palestinske voditelje je predvidljiv: dokler bodo nemiri, ne bo pogovorov. Dosedanje obljube, ki jih je v Camp Davidu izrekel Ehud Barak, niso obvezujoče. To je nova realnost, s katero se bo moral soočiti palestinski voditelj Jaser Arafat. Šaronovo vlado čaka trdo delo. Napočil je čas parol, da je potrebno zdržati za vsako ceno.