Blanca se vrača: 2. sezona italijanske kriminalke že na VOYO

Blanca Ferrando že od otroštva ne vidi, vendar je prav način, kako zaznava svet okoli sebe, postal njena velika prednost. Z izostrenim sluhom in sposobnostjo analiziranja zvokov pomaga genovski policiji pri reševanju primerov, v katerih pogosto zazna podrobnosti, ki jih drugi spregledajo.

V glavni vlogi nastopa Maria Chiara Giannetta, ob njej pa med drugim igrajo Giuseppe Zeno, Enzo Paci, Pierpaolo Spollon in Sara Ciocca.

Blanca je v prvi sezoni na policijo prišla kot pripravnica, kjer se je morala najprej spopasti z nezaupanjem okolice. S svojim značajem, trmo in posebnim pristopom k preiskovanju pa je postopoma dokazala, da lahko pomembno prispeva k delu komisariata San Teodoro.

Ob njej je skoraj vedno tudi njen zvesti pes vodnik Linneo, pomemben del Blancinega vsakdana in eden najbolj prepoznavnih obrazov – oziroma smrčkov – serije.

Blanca temelji na istoimenskem romanu italijanske pisateljice Patrizie Rinaldi, posebnost serije pa ni le njena glavna junakinja.

Pomemben del zgodbe je tudi Genova. Pristanišče, morje, ozke ulice, industrijski predeli in različne mestne četrti niso zgolj kulisa za kriminalne primere, ampak pomagajo ustvarjati prepoznaven svet serije.

Ustvarjalci so ga namenoma zgradili na kontrastih. Na eni strani so železo, asfalt in pristanišče, na drugi močne barve, svetloba in Blancina izrazita oblačila. Režiser Jan Maria Michelini je že ob prvi sezoni pojasnil, da so želeli Blanco prikazati kot nosilko barve in energije v bolj sivem svetu okoli nje.

Na začetku druge sezone je Blanca že uradna svetovalka genovske policije. Ni ji več treba dokazovati, da spada v komisariat, zato se zgodba lahko premakne korak dlje. In nevarnost tokrat pride zelo blizu. Genovo začne pretresati skrivnostni serijski bombni napadalec, ki za tarčo izbere policijo. Primer postaja vse bolj zapleten, Blanca pa se zaradi svojih sposobnosti znajde v središču preiskave.

Druga sezona je zato bolj izrazito kriminalno obarvana kot prva. Režiserji in ustvarjalci so želeli zgodbo žanrsko zaostriti, več pozornosti pa so namenili tudi napetim sekvencam in posebnim učinkom.

Ob tem se začnejo odpirati tudi nepričakovane skrivnosti iz Blancine družinske preteklosti, ki zamajejo nekatere stvari, v katere je bila doslej prepričana.

Vračajo se znani obrazi, med njimi Liguori, Bacigalupo, Lucia in Sebastiano, pridružijo pa se jim novi liki. Med njimi je skrivnostna Elena, ki jo igra Michela Cescon, pomembno vlogo pa ima tudi Stefano Dionisi. Več pa je verjetno bolje prepustiti gledanju.

Ena največjih posebnosti serije je način, kako gledalcu približa Blancino doživljanje okolice. Ko Blanca med preiskavo osredotoči pozornost na določen zvok, serija njen senzorični svet prikazuje s tako imenovano črno sobo. V njej odpadejo vizualne motnje, v ospredje pa pridejo zvoki, prostor in podrobnosti, ki jih zazna protagonistka.

Že pri prvi sezoni so ustvarjalci uporabili tudi holofonijo, posebno tehniko snemanja zvoka, s katero so želeli ustvariti prostorsko izkušnjo poslušanja in gledalcu približati način, kako Blanca rekonstruira okolico.

Za prepoznavnim svetom serije Blanca se skriva kar nekaj zanimivih produkcijskih odločitev. Ena najbolj posebnih je povezana z Andreo Bocellijem, ki je pri prvi sezoni sodeloval kot umetniški svetovalec. Ustvarjalcem je približal izkušnjo življenja brez vida, svoje izkušnje pa je delil tudi z glavno igralko Mario Chiaro Giannetta. Ena ključnih idej njegovega sodelovanja je bila, da slepote ne prikazujejo skozi pomilovanje, temveč skozi samostojnost, odločnost in tudi samoironijo – lastnosti, ki so nato postale pomemben del Blancinega značaja.

Posebna pozornost je bila namenjena tudi zvoku. Prva sezona Blance je bila po navedbah ustvarjalcev prva televizijska serija, pri kateri so uporabili holofonijo, posebno tehniko snemanja, s katero zvok dobi izrazitejši prostorski občutek. Namen ni bil zgolj tehničen učinek, saj so gledalca želeli postaviti čim bližje Blanci in načinu, kako sama posluša ter iz zvokov rekonstruira prostor okoli sebe. Zato ustvarjalci ogled s slušalkami opisujejo kot še posebej zanimivo izkušnjo.

Tudi glasba ni bila izbrana naključno. Za izvirno glasbo skrbijo Calibro 35, njihov zvok pa je postal tako pomemben del Blancine identitete, da je režiser Jan Maria Michelini pri ustvarjanju njenega sveta izhajal prav iz vprašanja, kakšno glasbo bi Blanca poslušala in v kakšnem ritmu bi živela.

Svoj značaj ima tudi vizualna podoba serije. Blanca je pogosto oblečena v izrazite osnovne barve, medtem ko je Genova okoli nje lahko precej bolj surova – polna železa, asfalta, pristaniških konstrukcij in sivih tonov. Kontrast je nameren. Michelini je Blanco opisal kot nekoga, ki v siv svet prinaša barvo in energijo.

In potem je tu še članica igralske zasedbe, ki ji za priljubljenost ni treba izreči niti ene replike. Blancinega psa vodnika Linnea v resnici igra psička Fiona. Čeprav je Linneo v zgodbi samec, je pred kamero prav Fiona. Zvesti štirinožni spremljevalec je postal tako pomemben del Blancinega sveta, da ga uradni opisi serije omenjajo ob osrednjih človeških likih.

Skrivnostni primeri, nepričakovani preobrati in Blanca, ki sliši tudi tisto, kar drugi spregledajo. 2. sezona serije Blanca je že na voljo za ogled na VOYO.