Aleksandra: To, da sem zmagala s pošteno igro, mi pomeni več kot sama zmaga

V tej smeri sploh nisem želela razmišljati. Zavedala sem se, da možnosti za zmago nimam.

Janova zmaga v metu sekire je bila pričakovana, saj pred tem v življenju še nikoli nisem metala sekire. Kar pa se tiče pratike – ta obsega čez 200 strani in nemogoče je, da si zapomniš prav vsako podrobnost. Tudi jaz si je nisem. V tistem trenutku mi je bilo pomembno le eno: da vem več od Jana in to očitno sem.

Jan me je res že ob prvem telesnem stiku ugriznil v palec desne roke. Ko je reševalka poškodbo sanirala, smo igro nadaljevali, a mi je ob naslednjem stiku zelo poškodoval kazalec na desni roki. Takrat sem se upravičeno vprašala, kako naj sploh nadaljujem – situacija je postajala vsakič slabša in resnično me je skrbelo, kaj bi sledilo pri naslednjem stiku. Danes imam zaradi teh dogodkov uradno ocenjena dva odstotka invalidnosti, kar priča o tem, kako hude so bile posledice tiste arene.

Ko je adrenalin popustil, so bile bolečine v neuporabni desni roki na sami zgornji meji, zato sem bila neizmerno hvaležna za igro brez telesnega stika in brez uporabljanja rok. V Sovi na vereji so bile možnosti znova 50:50, saj ni odločala fizična nadmoč, temveč spretnost in vzdržljivost. Med bojem sem se spomnila na Žigo in njegovo dihanje. Popolnoma sem izključila okolico, in ko so mišice začele popuščati, sem preprosto odmislila tudi to.

Preprosto nisem mogla verjeti, da je konec. Prišla sem, videla, zmagala in dokazala, da je mogoče doseči tudi tisto, kar se zdi popolnoma nemogoče.

To, da sem zmagala s pošteno igro, mi pomeni več kot sama zmaga.

Za najem kmetije najprej potrebujem status kmeta, poleg tega pa se je brez kapitala težko resno pogajati. Ker si nisem želela, da bi mi kdo speljal že najdeno priljubljeno kmetijo, sem to preložila na čas po zmagi. Imam pa izbrano lokacijo, pri tem sta ključno vlogo odigrali klima in bližina sladke vode.

Sotekmovalci skozi celoten šov niso kazali, da opazijo moje delo in poštenje, zato mi njihove besede zelo veliko pomenijo in sem zelo hvaležna zanje.

Nobeden od njiju ni verjel, da je to sploh mogoče. Že sam preboj v zadnjo areno, kjer sem ostala sama s štirimi močnimi fanti, je bila čista iluzija, zato na končno zmago nihče ni upal niti pomisliti. Moj uspeh je bil zanju ogromno presenečenje in pravi življenjski dogodek.

Vsem, ki še oklevate: kar pogumno, čaka vas dolga vrsta preizkušenj, še pred vstopom v šov Kmetija. Tistim, ki ste že sprejeti, pa polagam na srce, da si izberete preprosto in močno vodilo. Moj osebni moto je bil citat oziroma misel moje hčere Nine: Sem na delovnih počitnicah, polnih izzivov. Izzive bom rešila v najkrajšem možnem času. Srečno vsem in kot nas je naučila Carmen: "Pričakuj nepričakovano."

Vse oddaje 12. sezone Kmetije si lahko še vedno ogledate na VOYO.