Alenovo sporočilo: Tudi v tekmovanju moraš biti na prvem mestu človek

V Kmetijo si se prijavil, da stopiš iz cone svojega udobja, pa tudi, ker si kot nekdanji profesionalni nogometaš pogrešal tekmovanja. Ali si ta dva cilja tudi dosegel?

Seveda, oba cilja sta dosežena. Doživel sem res nekaj čisto neobičajnega, zunaj cone mojega udobja. Naučil sem se ogromno in za to sem hvaležen.

Na posestvo si prišel v odlični fizični pripravljenosti, ki si jo tudi redno vzdrževal. To pa je šlo v nos nekaterim sotekmovalcem, ki so komentirali, češ da preveč treniraš in premalo delaš. Pa so bili njihovi očitki upravičeni?

To, da je šlo nekaterim tekmovalcem moje treniranje v nos, sem izvedel šele sedaj, ko gledam izjave sotekmovalcev po televiziji. Na posestvu mi nikdar nihče ni omenil, da bi jih te stvari zmotile. Mislim, da so očitki neupravičeni in se jim lahko samo nasmejem. Razumem, da mogoče nekaterim to ni blizu, tako kot meni ni blizu zapravljanje časa s kreganjem, taktiziranjem, zvijanjem cigaret in kajenjem, vendar vseeno tega nisem nikomur očital. Ni pomembno, kje sem, vedno se zbujam zgodaj in jutranji čas vedno namenim sebi, da naredim nekaj dobrega za svoje telo. Tudi čez celotno kmetijo sem se zbujal prvi, okrog 6. ure zjutraj, medtem ko so drugi spali včasih tudi do desetih. Težko bi rekli, da je zaradi treningov trpelo delo, če so drugi še poležavali. Glede treningov in dela tako nimam niti približno slabe vesti, sam zase vem, koliko sem delal, ampak kot je videti, je premalo, če samo po tiho delaš in se s tem ne hvališ. 

Bil si edini vegan na posestvu in lepo se je pokazalo, kako se znamo ljudje obregniti ob vse, kar je drugačnega. Menda si preveč časa namenil tudi prehranjevanju.

Pred odhodom na posestvo sem mislil, da bom slabše sprejet glede tega dejstva, da sem vegan. Ampak moram priznati, da sem imel med bivanjem občutek, da sem dobro sprejet. Ob ogledu oddaj sem na moje začudenje videl, da sem od sotekmovalcev za hrbtom prejel kar precej očitkov. Kot športnik sem, priznam, navajen jesti veliko. Kateri športnik pa ni? Vseeno pa nisem imel občutka, da bi jedel toliko več kot drugi. Vsekakor mislim, da če so drugi bili upravičeni do neomejene količine časa kajenja in tobaka, tudi meni ne bi smeli zameriti nekaj minut v kuhinji več ali dodatnega obroka, ki sem ga sam nabral na vrtu. Načeloma vegansko prehranjevanje ne vzame več časa, je pa odvisno od tega, kaj imaš na voljo. Na splošno je bila prehrana na Kmetiji zelo pusta in prazna, moka na moko, testenine, riž, mleko ... Sam s tem nisem bil zadovoljen in vsak zagovornik zdrave prehrane bi tukaj pogrešal večjo raznolikost. Zaradi tega sem večkrat pripravljal zelenjavne namaze iz teh nekaj vrtnin, ki na vrtu niso zgnile in smo jih imeli na voljo, sotekmovalci pa so jih z veseljem pojedli z mano. Če primerjamo to, je seveda veliko hitreje na primer vreči v posodo testenine in mleko, kot najprej na vrtu poiskati zelenjavo, jo umiti, olupiti in pripraviti jed.

Sicer pa se je med tekmovanjem pokazalo, da si zvest prijatelj, iskren človek in mož beseda. Izredno lepo mnenje ima o tebi tudi tvoj zaveznik v tekmovanju, Tim Novak. Pa si sam kdaj podvomil v vajino prijateljstvo?

Nikoli nisem podvomil v najino prijateljstvo. Ko sem Tima spoznal, sem videl, kako dober človek je, in vedel sem, da mu lahko zaupam. Čeprav sem se zavedal, da smo na posestvu najprej tekmeci, ki smo se vsak zase borili za eno samo nagrado, šele nato prijatelji, sem postavljal svoje odnose s sotekmovalci na prvo mesto. In vesel sem za to, saj sedaj, ko je tekmovanje za nami, ostajata samo še iskreno prijateljstvo in povezanost. Prav tako kot v Tima nisem nikoli podvomil v Tamaro, Majo, Nušo ali Franca, s katerimi smo zgradili prave prijateljske odnose, in verjamem, da se bomo družili tudi zunaj Kmetije.

Ne bomo pozabili niti trenutka, ko je na posestvo prišla tvoja zaročenka Sana in ti zaupala žalostno novico o izgubi tvojega najboljšega prijatelja, kužka Smokija. Takrat je marsikateri gledalec jokal skupaj z vama. Kako je ta novica vplivala nate v nadaljevanju tekmovanja?

Ta dogodek je bil zagotovo najtežji trenutek zame na posestvu. Izguba ni bila lahka, Smoki nama je ogromno pomenil in tisti, ki imajo psa, bodo najbrž razumeli to ljubezen. Bil sem hkrati tako vesel, da po dolgem času vidim Sano in hkrati ob novici tako žalosten, da nisem uspel predelati vseh čustev naenkrat. Prava žalost je prišla za mano malo pozneje, ampak ko sem se enkrat izjokal, sem vse skupaj potlačil nekam globoko v sebe in se poskusil osredotočiti na delo na Kmetiji. Seveda mi to ni najbolje uspelo, nečesa takega ne moreš kar tako pozabiti. V nadaljevanju tekmovanja me je misel na njega ves čas spremljala, ni pa me ovirala.

Uspelo ti je priti vse do superfinala, brez pomoči porote, v kateri je bila sicer tvoja goreča podpornica Tamara Talundžić. Pa sta imela kakšen dogovor glede delitve nagrade v primeru zmage?

Res sem vesel, da sem imel ob sebi nekoga, kot je Tamara, ki me je tako podpirala. Super občutek je, ko te v poroti zastopa nekdo, ki verjame v tebe in ti privošči vse najboljše. Čeprav nisva imela nobenega dogovora glede delitve nagrade, mislim, da si v zahvalo za vso podporo zasluži, da častim večerjo.

Denarno nagrado je na koncu domov odnesel Žan Simonič. Sam si se od nje poslovil med iskanjem zadnje vrečke v superfinalnem labirintu, potem ko si našel že dve. Kaj je šlo narobe in ali te je tudi tokrat oviral strah pred poškodbami?

Takoj ko sem dobil čez oči prevezo, sem vedel, da nas čaka izjemno težka naloga. Nisem imel predstave, kako naj se sploh kakor koli znajdem, ko nič ne vidim, ampak sem si rekel, da grem na vse ali nič, zato strahu pred poškodbo ni bilo. Na začetku mi je kazalo dobro, potem pa je iz minute v minuto nervoza rastla. Z zavezanimi očmi sem taval, nisem več vedel, kam naj se obrnem in kje naj najdem vrečo. Bil sem že zelo blizu, ampak je malo zmanjkalo in sreča tukaj ni bila na moji strani. Vsa čast Nuši in Žanu, da sta se uspela prebiti iz labirinta in iskrene čestitke Žanu za suvereno zmago.

Po superfinalnem dvoboju se je deseta sezona Kmetije končala. Kakšna je bila vrnitev v realno življenje po tako dolgem času?

Na začetku moram priznati, da sem se kar malce lovil, preden sem prišel nazaj v stari ritem. Moral sem si vzeti nekaj prostega časa in se počasi privaditi nazaj na novo staro okolje in na svoje delo. Iz tedna v teden je postajalo lažje, sedaj pa že s polno paro delam naprej, kot da ne bi nikoli odšel.

Kako so tvoji najdražji komentirali tvojo pot v tekmovanju in kakšnih odzivov si deležen?

Zelo so ponosni name, da sem prišel tako daleč v tekmovanju in uspel skozi celotno bivanje na posestvu ohraniti svoj pravi obraz. Pravijo, da sem bil res tak Alen, kot me poznajo, da se nisem izpostavljal, iskal konfliktov in bil spoštljiv do vseh sotekmovalcev. Tudi od drugih ljudi prejemam večinoma pozitivne odzive, na tiste nekatere slabe pa se ne oziram, saj so od ljudi, ki me ne poznajo. Zavedam se, da vsak vsakemu ne more biti všeč in lažje je obsojati druge ljudi, kot pometati pred svojim pragom.

Ali je tebe kaj še posebej presenetilo, ko si si ogledal oddaje in v njih komentarje in dejanja svojih sotekmovalcev?

Priznam, da me je ob ogledu oddaj presenetilo marsikaj. Najbolj so me presenetila dejanja Patricije in izjave Davida. V mojih očeh sva se z Davidom dobro razumela in nisem mogel verjeti, da me ima za takšnega hinavca, ter da je tako grdo govoril o meni. Meni tega ni nikoli povedal v obraz, njegovo mnenje je bilo v resnici popolnoma drugačno, kot je kazal, in mislim, da to največ pove o njem. 

Povedal si, da se po koncu tekmovanja vračaš na delovno mesto osebnega trenerja. Kakšni so še tvoji načrti za prihodnost?

Tako je, med bivanjem na Kmetiji sem odmaknjen od vsega prav pogrešal svoje delo. Ugotovil sem, da me delo osebnega trenerja res osrečuje in izpopolnjuje. Načrt je predvsem še naprej delati, kar delam, ter širiti ljubezen do gibanja in športa. V bližnji prihodnosti bi rad ustvaril še online trening program, da bi lahko pomagal trenirati tudi tistim, ki želijo trenirati pod mojim vodstvom, ampak so pri tem omejeni zaradi oddaljenosti ali kakšnih drugih razlogov.

Odprte so že prijave za novo sezono Kmetije. Kako bi sam povabil vse, ki se želijo preizkusiti v takšnem tekmovanju, in kaj bi jim svetoval?

Daj, naredi to! Kaj imaš za izgubiti? Če imaš rad nove izzive in se želiš res preizkusiti, kako si psihično in fizično pripravljen, se obvezno prijavi. Pokaži, kdo si in dokaži, če je res tako enostavno, kot se zdi s kavča preko televizijskega zaslona. Vseeno pri vsem tem ne pozabi na prvem mestu biti človek.

K sodelovanju v novi sezoni Kmetije se prijavite tukaj.