Jan se je opravičil Aleksandri, iz srca ji privošči zmago

Iskreno, v superfinalu sem vedel, da imava z Aleksandro oba realne možnosti za zmago. Nikoli se nisem imel za absolutnega favorita, sem pa verjel vase in v to, da lahko zmagam. Na koncu so odločale malenkosti.

Prvega dvoboja se spominjam kot zelo napetega, saj je Aleksandra pokazala, da je odlična tekmovalka, jaz pa sem skušal ostati zbran in dati svoj maksimum. Na koncu mi je, hvala bogu, uspelo povesti 1:0.

Mogoče mi je bilo v tistem trenutku malo žal, da se Pratike nisem učil, ampak sem na kmetijo prišel z namenom, da čim več vzamem iz prakse, ne pa teorije. Po bitki je vedno lažje biti pameten. Aleksandra si je zmago v tej igri zaslužila.

Pritisk je bil zagotovo velik, ker sem vedel, da bo odločal trenutek nezbranosti. Mislim, da ni šlo toliko za napačen korak kot za izgubo fokusa in utrujenost med čakanjem na menjavo arene.

Vse se je zgodilo zelo hitro in v afektu med borbo. Nisem jaz prijel njene roke in si jo dal v usta. Nikoli je nisem imel namena poškodovati. Vse skupaj se je zgodilo v žaru borbe. Aleksandri sem se tudi opravičil, ker mi je bilo iskreno žal, da je do tega prišlo.

Seveda sem bil razočaran, ker sem prišel tako daleč in da mi ni uspelo na zadnji stopnički, potem ko sem tudi povedel z 1:0. Ampak če že nisem zmagal jaz, sem vesel, da je zmagala Aleksandra. Res ji privoščim iz srca, da si uredi življenje in zaživi svoje sanje. Športno sem sprejel poraz.

Po prihodu domov me ni čakala drama. Zdajšnja bivša partnerka je vedela že vse, kar se je zgodilo v samem šovu. Kako in na kakšen način, še danes ne vem. Sem pa ji priznal in sprejela je zelo odraslo, pa čeprav sva bila skupaj okoli dva meseca. Vsaka zgodba ima dve plati, ampak danes sem srečen, da sem s kmetije odšel z Emo.

Moja mama je Emo sprejela odlično. Res je, da jo je spoznala malenkost pozneje kot Urško, ampak ni imela nobenih pripomb.

Mogoče se bo slišalo sebično, vendar sem dejansko pogrešal samo sina. Ampak tudi misli nanj sem moral na nekaterih točkah 'odmisliti', drugače bi mi prišlo do živega. Nisem hotel pokazati, kje sem ranljiv. Pomeni mi vse na svetu in res sem komaj čakal, da ga vidim.

Z Žanom sva bila že prej zelo povezana, pa čeprav si tega nisva pokazala. Res je, da sva med seboj zelo tekmovalna in borbena, ker vedno hočeš biti boljši od brata, sploh pa od enojajčnega dvojčka, kar bo priznal vsak, ki ima brata, sploh če sta športen tip osebe. Je pa tekmovanje res prineslo nekaj težkih trenutkov, ampak naju je kot brata na koncu še bolj povezalo.

Takrat sem bil res razočaran in šokiran, ker sem si tega želel in tudi njemu privoščil, da naredi ta korak z osebo, ki jo je ljubil. Življenje pa gre svojo pot in nikoli ne veš, kaj prinese prihodnost. Tako da njemu in Urški v novem poglavju, pa čeprav vsakemu v svojem, želim vse najlepše.

Če razmišljate o prijavi, pojdite zaradi izkušnje. Kmetija te preizkusi fizično, psihično in čustveno. Če si pripravljen stopiti iz cone udobja, ti lahko da ogromno lepih spominov in življenjskih lekcij. Zapomnite pa si nekaj, nikoli se ne obremenjujte s tem, kaj bodo ljudje rekli med in po predvajanem šovu. To, kar počneš notri, dobro, slabo ali nekaj vmes, ne opredeljuje tebe kot osebo v zunanjem, realnem življenju. Ljudje oziroma kavčarji, ki so najbolj pametni in obsojajo, ne da bi osebo spoznali, so najbrž tako razočarani nad svojim življenjem, da bi vse naredili s komentarji, ob katerih se je treba vprašati o zdravju, samo da bi se počutili, da so del te zgodbe. Prijavite se in preizkusite svoje zmožnosti.

Vse oddaje 12. sezone Kmetije si lahko še vedno ogledate na VOYO.