Dejan Guzej

Starost: 41

Izobrazba/poklic: Gradbeni tehnik

Kraj: Ptuj

Kaj je tvoja skrita "kmečka" veščina: molža krave

Če gredo tekmovalci vsako leto na živce gledalcem, mi je letos vsaj prihranjeno, da bi bil med njimi, Sedaj bom končno jaz tisti, ki se bo lahko mirno sprehajal po živcih gledalcev pred televizijskimi ekrani.

Vodil bom z jasnimi cilji, a z dovolj ironije, da bo vsem jasno, da prava moč ni v ukazovanju, temveč v tem, da te drugi upoštevajo tudi, ko jim ni treba.

Pripravljen sem narediti vse, kar je treba, razen igrati po pravilih drugih, ker sem navajen, da jih postavljam sam.

Ena od mojih zanimivosti je ta, da znam človeka prebrati že, ko ga pogledam v oči. Včasih je dovolj le trenutek, da ugotovim, s kom imam opravka, in priznam, da mi je ta talent že večkrat prišel prav - tako v življenju kot pri izbiri zaveznikov.

Moja taktika je preprosta: opazujem, molčim, ko je treba, in udarim takrat, ko nihče ne pričakuje - ker v tej igri preživijo tisti, ki znajo biti volk v ovčji preobleki.

Največja konkurenca sem v moči, ker tu ne gre le za mišice, ampak za to, kdo zna svojo moč uporabiti kot orožje in pritisk, ki ga drugi preprosto ne prenesejo.

Dolge mesece sem živel le za trening in disciplino za največje evropsko bodybuilding tekmovanje in dokazal, da lahko z disciplino in trmo prideš do vrha.

Skrbi me, da bom moral igrati psihologa za vse, ki bodo pogrešali mamina kosila.

Moja največja prednost bo verjetno ta, da bom znal ostati miren in povezovati ekipo - ker nekdo mora prevzeti vlogo odraslega v prostoru, ko se začnejo otroške zamere in tekmovanje ega.

Moja reakcija v konfliktih je odvisna od dneva, sogovornika in moje volje. Včasih se samo nasmehnem in pustim, da gre mimo, drugič pa konflikt spremenim v zabavno debato ali igro besed, kjer z vprašanji preusmerjam pozornost in opazujem, kako dolgo potrebuje sogovornik, da izgubi živce.

Če bi bil kmečko orodje, bi bil plug. Ker brez mene ni nič. Vsi bi radi, da delam, ampak če me ne znaš prav prijeti, se hitro zataknem in nič ne gre naprej. Pa še nekaj - plug dela počasi, a zanesljivo, in če ga preveč priganjaš, se ti samo upre. Tako kot jaz - ne dovolim, da mi kdo komandira ali se dere name. Plug vedno pusti sled tako kot jaz, kamorkoli pridem, me vsi opazijo.

Definitivno bi bil osel. Na kmetiji ga vsi podcenjujejo, ker mislijo, da je len in trmast, v resnici pa je osel samo dovolj pameten, da ne dela neumnosti za druge. Če mu nekdo ukazuje ali se nanj dere, se preprosto ne premakne - ker zakaj bi? Osel vedno naredi po svoje, pa čeprav se komu zdi, da nima prav. In na koncu, ko se vsi utrudijo od pregovarjanja, osel še vedno mirno stoji tam, kjer si je sam izbral.

Glede na to, da ponoči ponavadi ne spim, bi verjetno prej jaz zbudil petelina kot pa on mene.

Vedno se lahko ponudiš za ''logistiko'' - na primer, da greš po vodo ali preveriti, če je še dovolj materiala. Tako si ves čas na poti, a nikoli zares na delu.

V kuhinji vedno rad eksperimentiram z okusi, zato je vsaka jed drugačna. Težje mi gredo od rok sladice.

Najbolj bi me skrbelo, kako bo ubogi sotekmovalec sploh zaspal ob mojem smrčanju. Če bo preživel noč z mano v hlevu, bo naslednji dan verjetno bolj utrujen kot jaz po treh neprespanih nočeh. Jaz sem na svoje koncertne noči že navajen, drugi pa ... srečno.

Nik Triler - ker je eden redkih, ki zna združiti dobro voljo, prilagodljivost in zdravo mero razuma. Poleg tega je dovolj iznajdljiv, da se zna izvleči iz vsake zagate, in dovolj sproščen, da tudi iz najbolj napete situacije potegne šalo.

Zagotovo bi bila to Tamara. V šovu mi je šla najbolj na živce, ker se je ves čas delala pomembno in iz vsake malenkosti naredila dramo. Namesto da bi se lotila dela in sodelovala, kot ostali, je večino energije porabila za ustvarjanje napetosti in iskanje pozornosti.

Zmagam lahko, ker sem že večkrat dokazal, da ko si nekaj zadanem, to tudi dosežem. Pa naj bo to dokončanje naloge, ignoriranje drame ali preživljanje med tistimi, ki mislijo, da je kmetija oder za njihove osebne predstave. Če sem lahko dosegel svoje cilje v bolj zahtevnih okoliščinah, bom tudi tukaj - konec koncev, nekdo mora pokazati, kako se stvari naredijo.