Alen Ploj, tvoj nasprotnik v dvoboju za mesto v superfinalu, je pred areno povedal, da je čas za povračilo. Enkrat si ga namreč že premagala, tokrat ti ni uspelo. Resda sta bila sprva precej izenačena, a se ti je zataknilo v bazenu s slamo. Kaj je šlo narobe?

Mislim, da nisem imela sreče. Žakeljčki so se res dobro poskrili v tisti ogromni količini slame. Morda sem jih tudi premetavala sem pa tja. Kdo bi vedel? Vse bi lahko bilo drugače, če bi jih hitro našla.

Verjetno si lahko slišala, kako Alen napreduje do zmage, medtem ko si sama še iskala tisti nesrečni vreči s koordinatami. Kaj se ti je v zadnjih sekundah dvoboja podilo po glavi?

Slišala seveda sem, vendar se nisem pustila zmesti. V moji glavi je bilo samo: išči, išči, ne obupaj, do konca.

Alen si je priboril mesto v superfinalu, sama si morala dan prej zapustiti posestvo. Kakšni občutki so te zaradi tega prevevali ob odhodu?

Bila sem zelo srečna. Noro sem si že želela objeti sina, saj sem ga neskončno pogrešala. Sama zase sem presegla vsa pričakovanja, tako da sem s ponosom odšla domov. Toliko časa ostati v igri brez trdnega zavezništva res ni mačji kašelj. Vendar mi je uspelo. Pred areno sem si tudi rekla, da če ne zmagam jutri, je bolje, da kar danes odidem domov. In tako se je tudi zgodilo.

Tvoje izločitve se je še posebej veselila Tamara Talundžić, pri kateri se nisi dobro zapisala. Od kod takšna trenja med vama?

Mislim, da mi je zelo zamerila, ko sem ji dala kamenček za odhod v areno, in posledično je takrat tudi izgubila. Nikoli nisem konkretno nič imela z njo, skupaj pod isto streho sva preživeli le 1 teden, pa še takrat sem bila glava družine in sem se posvečala vsemu drugemu, kot pa da bi njo bolje spoznala. Verjamem v to, da se njena igra ni izšla po njenih načrtih in je vso sovraštvo zlila name.

Solze pa je ob tvojem odhodu točila Mateja Šereg, ki ti je tudi kot prvi omogočila vstop v finale. Ti je morda ostalo še kaj posebnega v spominu, ko si se poslavljala od sotekmovalcev?

Večino sem res vzljubila. Postali so mi kot bratje ali sestre, saj smo skupaj preživeli res veliko časa, pod isto streho, in spoznali navade drug drugega. Nekateri smo se res imeli lepo, se skupaj družili in si zaupali tudi veliko stvari iz privatnega življenja. Seveda mi je bilo slovo zaradi njih težko, saj sem vedela, da najbrž česa takega skupaj več ne bomo doživeli. Tisti, ki pa ne pašejo v to večino (smeh), sem pa komaj čakala, da jih več ne bo ob meni.

Ogledala si si lahko skoraj celotno sezono Kmetije, med drugim tudi komentarje sotekmovalcev. Ali te je ob ogledu oddaj kaj še posebej presenetilo?

O, seveda. Ko si na posestvu, nimaš vpogleda, kaj se dogaja za tvojim hrbtom. Nekateri so me res presenetili z zelo grdimi izjavami o meni, a jaz sem jih še podpirala. Če bi vse to vedela prej, bi se sigurno drugače odločala. Nekaterim pa sem tudi naredila krivico, ker sem jih obsojala, brez da bi jim dala možnost pogovora. Zaključila bi tako, da se je za osebe, za katere sem mislila, da so zelo dobre, izkazalo ravno nasprotno, osebe, za katere sem mislila, da so zelo slabe, pa so me res pozitivno presenetile.

Si mlada mamica in tako dolga ločitev od sinka ni bila lahka. Kako je bilo, ko sta si spet padla v objem?

Nepozabni trenutki. Mislim, da sem za nekaj časa prav izklopila okolico, saj sva si bila pomembna le midva. Tisti žareče očke, ko so me že od daleč zagledale in ko je presenečeno rekel 'mami', tega glasu ne bom nikoli pozabila. Objemanje pa je trajalo in trajalo.

Kakšna pa je bila sicer vrnitev v realno življenje in kaj vse si morala nadoknaditi?

Vrnitev je bila kar preprosta. Ko sem odkorakala s kmetije, sem dobila občutek, kot da tam nikoli nisem bila. Doma nisem imela nič posebnih težav, le da sem takoj ob prihodu domov razbila telefon, saj ga nisem bila več vajena držati v rokah, in moja fanta sta nekaj časa kar precej obilno jedla, saj se nisem takoj prilagodila na to količino, koliko hrane je potrebno skuhati za 2 odrasla in enega otroka. Srečo sem imela tudi, da sem v službi dobila še nekaj prostih dni, da smo jih skupaj preživeli, hodili na izlete, ter da sem lahko brezskrbno uživala družinsko življenje.

Denarne nagrade nisi osvojila, porabila bi jo za razvoj svojega podjetja in lasten dom. Kakšni pa so tvoji načrti za prihodnost?

Vse skupaj ne bo šlo tako hitro, kot bi si želela, če bi osvojila nagrado, a vendar sem borka in počasi, počasi bom uresničevala svoje cilje. Želim si le, da je moja družina zdrava, ostalo pa že pride, ko je čas za to.

Tri mesta v superfinalu so zapolnjena. Kdo pa ima po tvojem mnenju največ možnosti za zmago?

Precej bi bila začudena, če bi zmagal kdo drug, in ne Žan. On se je izkazal za res najbolj sposobnega moškega, kar se tiče dela, znanja, pripravljenosti, in kar je najbolj važno, svojo glavo je vedno naravnal na zmago in jo v ključnih trenutkih tudi umiril.

Ne zamudite zadnje, superfinalne oddaje resničnostnega šova Kmetija jutri ob 21.15 na POP TV in se prijavite k sodelovanju v novi sezoni.