Stanislav se ob pozitivnem odzivu gledalcev počuti kot zmagovalec

Za mesto v superfinalu si se pomeril z Anjo Malešič in ključ si si priboril z lahkoto. Koliko zagona si dobil takrat? Dva dni poprej si bil verjetno malce razočaran zaradi neuspeha na kmečkih igrah.

Vsak poraz je neuspeh in te potre, tudi mene je. A sem se hitro pobral in se osredotočil na boj z Anjo in jo z lahkoto premagal. To mi je dalo potrditev, da sem pripravljen na zadnji boj.

V superfinalnem troboju si se pomeril s Timom Novakom in Nikom Trilerjem. Zataknilo se je na začetku, pri prenašanju vode, kar te je verjetno stalo zmage. Kaj je pravzaprav šlo narobe v tej fazi dvoboja?

Resnično ne vem, kaj je šlo narobe, kje je bila tista točka, na kateri mi je zmaga spolzela skozi prste. To vprašanje me bo najbrž še velikokrat morilo, a poti nazaj ni. Igre je konec.

V nadaljevanju si sotekmovalca dohitel, a si bil pri postavljanju mostička, kot si povedal, kot kokoš brez glave. Kaj te je zmedlo?

V boj sem šel z močno željo, da premagam Nika in Tima, da postanem zmagovalec letošnje Kmetije. A želja je bila očitno prevelika, ne vem, kaj me je zmedlo. Vem le, da deske nikakor niso šle skupaj, kot bi bile 'zaklete'. Še danes vrtim film nazaj, še danes se nisem povsem sprijaznil s tem, da sem bil tako blizu zmage, a ostal praznih rok.

Kako zelo si bil razočaran, ker ti to ni uspelo?

Priznam, razočaran sem bil nad samim seboj. Veliko raje bi videl, da bi izpadel že kakšen teden prej kot pa tik pred koncem.

Tvoji sotekmovalci se strinjajo, da si vsekakor bil svojevrsten zmagovalec, v delavnosti seveda. Koliko ti pomeni to priznanje?

Ko potegnem črto čez vse, ko berem komentarje in vidim, kako zelo dobro so me sprejeli ljudje zunaj, koliko lepih besed in pohval so mi namenili, se v bistvu počutim kot zmagovalec. Ker sem pokazal, kdo sem, preprost, delaven kmečki fant, ki je prišel v Kmetijo z enim samim ciljem – pokazati temu ponorelemu svetu, kaj je delo, kaj je pridnost, poštenost, marljivost, in mislim, da je moj cilj izpolnjen.

Zmagovalec si bil že pred prihodom v Kmetijo, doma sta te čakala izbranka tvojega srca Mateja in sin Luka. Kakšno je bilo vaše snidenje in kaj vse ste morali nadoknaditi?

Čas prehitro teče, zavedam se, da sem gotovo zamudil kakšno pomembno stvar, a ko sem prišel domov, smo z odhodom na nekajdnevni oddih poskušali nadoknaditi vsaj malo tega. Potem pa sem kmalu spet zavihal rokave in se vrnil v svojo delavnico ter nadaljeval z delom.

Kakšnih odzivov pa si deležen med ljudmi, ki jih srečuješ po koncu snemanja?

Nisem pričakoval, da bom postal tako priljubljen med ljudmi. Marsikdo je bil presenečen, ko je izvedel, kam sem poleti izginil (smeh), a lahko rečem, da nisem bil deležen niti enega samega negativnega komentarja.

Denarno nagrado bi v primeru zmage podaril v koristne namene. Kakšni pa so tvoji načrti za prihodnost?

Denar bi res podaril v koristne namene, ker ga zase in za svojo družino s trdim delom zaslužim dovolj. Nekih posebnih načrtov za naprej nimam. Naj nam zdravje služi, da bomo lahko uživali s tem, kar imamo.

Tvoja partnerka je povedala, da gre naslednje leto v Kmetijo ona, ker ste se očitno imeli tako lepo. Kako bi to komentiral?

Zanjo si upam trditi, da bi naredila to, in bi jo pri tem celo podpiral, pa da vidimo, če je lahko boljša kot jaz (smeh). Edino morebitno oviro pri tem bi ji predstavljal Luka, ker dvomim, da bi se za dlje časa ločila od njega. A pustimo se presenetiti, življenje je nepredvidljivo in morda naslednje leto navijamo za njo.

Kaj bi sporočil vsem, ki razmišljajo o prijavi v naslednjo, že 12. sezono Kmetije?

Kmetija mi bo ostala v srcu kot lepa izkušnja, zato bi jo priporočal vsem, ki o tem razmišljajo, hkrati pa se zahvaljujem Mateji, ker me je prijavila, sam se najbrž ne bi nikoli (smeh).

Vse oddaje letošnje Kmetije si lahko še vedno ogledate na VOYO.