'Vem, zakaj sem izpadla!'

Lara Goršek Kos je v Kmetiji sodelovala že pred leti, kjer so si jo gledalci zapomnili predvsem po prepirih z Denisom Toplakom, s katerim sta se letos ponovno srečala v šovu. Po vseh vzponih in padcih, zdravstvenih težavah in poškodbi konja Arčija nam je Lara zaupala sočne podrobnosti iz Kmetije.

Kako si se imela na Kmetiji?

Pestro? Toliko je bilo dogajanja, da težko povzamem v nekaj kratkega. Hosta sama po sebi je bila res težka, sploh prvih dvanajst dni je bilo mučno, nato smo imeli dovolj hrane in tople deke pa je postalo kar kul. Samo bivanje na pravem posestvu je bilo pa tako noro napeto, pestro, polno emocij in taktiziranja.

Kako bi komentirala dvoboj, ki sta ga z Luko zapustila kot poraženca?

Dvoboj je bil res izziv. Aneta in Franko sta bila težka nasprotnika z veliko izkušnjami. Dala sem vse od sebe, ravno tako Luka, ampak žal ni šlo. Če se ne bi šlo za mojo rit na kmetiji, bi rekla, da je bil dvoboj zabaven, tako mi je pa res pobralo živcev, sploh po tistem, ko je krogla zgrešila koš, saj sva bila do takrat z Luko v precejšni prednosti.

Kaj pa je šlo narobe, da sta zmagala Franko in Aneta?

Možno, da so bile krive Anine energije, ki je večkrat omenjala in menda tudi na Anetino željo njima pomagala. Menda. Lahko pa je zgolj nesreča, neprevidnost zaradi nervoze, kaj pa vem. Se zgodi, umrl pa ni nihče, ane?

Si kaj jezna na Luko, ker nista zmagala?

Nimam kaj biti jezna na Luko. Dec se je potrudil in dal vse od sebe. Lahko bi bila jezna edino na to, da me je izbral za sodvobojevalko. Ampak ga lahko razumem. Vsi si poudarjali, da sem ena najmočnejših na kmetiji in zdi se logično, da je izbral mene. Mi je pa malo žal, da sem pokazala, kako sem močna.

Ti je žal, da si morala kmetijo zapustiti skoraj na polovici?

Seveda mi je žal! Sploh ker sem mnenja, da nosim večji delež krivde za izgubo in ker sem bila na samem posestvu res malo časa. Lepo bi bilo bolje doživet vse skupaj.

Kaj je bilo na Kmetiji najtežje?

Najtežje je bilo v gozdu prvih dvajnast dni in ko se je zgodila Arčijeva poškodba. Zadnje mi je res zrušlo svet!

Kako bi komentirala sotekmovalce?

Kaj pa vem. Produkcija se je res potrudila in na kup nabrala zanimiv izbor ljudi. Nekako ne verjamem, da bi lahko vsi skupaj šli za en teden na morje. (smeh) Mislim, da če bi štartali v Ljubljani, bi komaj komaj prilezli do Ravbarkomande. (smeh) Ali pa ne. Kaj pa vem, šov le ni realnost, a ne?

Kdo ti je bil najljubši in kdo najmanj? Zakaj?

Najljubši mi je bil Miha. Ne glede na najin zadnji teden, ko nisva imela veliko stika in sem bila kar jezna nanj, je še vedno moj sonči in ga imam iskreno rada. Brez njega bi mi bilo veliko težje. Aneta? Kaj pa vem... Saj je bilo že veliko napisano in mislim, da ne rabimo pogrevat vsega skupaj. Nisva na isti valovni? Podobno kot Sabina, čeprav ne ena ne druga v realnem svetu najbrž nista tako zelo napačni. Ali pač?

Kdo je največji igralec po tvojem mnenju?

Uf, zagotovo Aneta! (smeh) Tole je bilo brez pomisleka in gospodična si res zasluži en velik pokal za igro in taktiziranje. Ampak glede na igro to morda niti ni slabo? Vseeno pa je fino ostati človek ...

Gledalci so pred začetkom Kmetije samo čakali, da vidijo vaju z Denisom Toplakom. A, kot kaže, sta zakopala bojno sekiro?

Hja, no ... z Denisom sva malo odrasla. Pozna se, da sva štiri leta starejša, bolj izkušena in dojameš stvari. Oba sva stopila korak nazaj in ne razumem, zakaj bi vlekla prepire, če pa se lahko čisto v redu razumeva. Bo pa zame Denis vedno mestna srajčka. (smeh) Ampak ne na slab način, da ne bo pomote.

Kaj pa tvoje mnenje o Sabini? Je ona tudi tebi stopila na živec?

Sabina je nekaj posebnega. Se mi zdi, da ona pokaže svoja čustva točno tako, kot čuti in da jih enostavno ne zna kontrolirati. Takšna pač je, ampak ko mi je bilo hudo ni bila žleht ali nesramna in mi je namenila spodbudne besede.

S kom od sotekmovalcev še slišiš, vidiš, družiš tudi po šovu?

Z večino se veliko menimo, pogovarjamo o šovu in vsakdanjem življenju. Največ pa z Miho, Luko in Tjašo. Franko pa je izpolnil svojo obljubo o ježi.

Bi si upala napovedati morebitnega zmagovalca Kmetije?

Kaj pa vem? V bistvu mi je vseeno, ker je dejstvo, da to ne bom jaz! (smeh) Sem pa skoraj prepričana, da bosta zmagovalca tega dvoboja v finalu, saj sta močna že zaradi samih izkušenj iz prejšnega šova. Ravno tako Denis, ki bo najbrž precej na udaru, saj je enkrat že zmagal. Če bo zmagal Miha ali Tjaša, mi bo pa čist ok.

Kaj misliš, da je šlo narobe v tvoji taktiki, da si izpadla?

Se mi zdi, da sem enostavno premalo taktizirala. V prejšni Kmetiji so me vsi pljuvali, ker sem stalno taktizirala. Letos nisem, bila sem flegma, mirna, ni se mi ljubilo preprirat in nergat čez ljudi, se stalno ukvarjati s spremembami v taktikah. To je kar naporno, ampak je del šova in če želiš ostati dolgo v šovu, moraš taktizirat. Zato sem prejšnjič bila notri res dolgo, sedaj pa zgolj do polovice. Je** ga, šov je taktika! (smeh)

Bi kaj spremenila zdaj, ko si videla oddaje?

Za to je žal prepozno in nima smisla razmišljat o tem, vse se je zgodilo z razlogom, tako je bilo namenjeno in tem stvarem ne moreš uiti.

To je bila zate že druga Kmetija. Si pred odhodom v šov premislila, kako boš ravnala kaj, počela kaj... glede na to, da si enkrat že dala to čez?

Tokrat sem šla v šov bolj iz zabave. Če bi več taktizirala, bi verjetno not ostala dlje časa, več bi se kregala, večkrat bi izgubila živce in verjetno večkrat "popizdila". Ampak zakaj bi, če nisem taka? Tudi tako ni bilo tako slabo, če odmisliš, da me je res odneslo, ko se je Arči poškodoval. Ampak verjamem, da bi tako reagiral vsak, ki bi videl viseče meso in kost svoje ljubljene živali!

Zdaj, ko je zate konec šova, kaj sledi? Kakšni so tvoji načrti za naprej?

Trenutno sem še v šoku zaradi smrti Arčija in se počasi šele sestavljam. Bo pa potrebno najti redno službo in doma dalje ustvarjati s preostalimi konji.

Boš udeležbo v šovu izkoristila za nadaljnjo promocijo? 

Slovenija je premala za kaj takega. Šovov je veliko, zanimivih ljudi še več. Se moraš kar potruditi in 'stalno ven metat', da ostajaš zanimiv. Ne da se mi toliko s tem ubadati, čeprav iskreno nikoli ne veš, kako se življenje obrne, kar se je letos še kako pokazalo.