Tvoja pot v Kmetiji se je končala v tednu, ko sta se z Dejanom Guzejem zaradi potez glave družine Žana Zoreta odločila za sabotažo tedenske naloge. Ali je bila vajina odločitev pravilna ali zgrešena?
Na Kmetiji nisem bil samo tekmovalec, bil sem v postu. Štirideset dni odmaknjen od sveta, od udobja, od iluzij. Štirideset dni, kjer ti ostane samo resnica - o sebi in o drugih. In potem - arena na veliko noč. Dan, ko se simbolično govori o smrti in ponovnem vstajenju. Ne glede na vse, Žan je igral zanimivo igro. Brez takšne dinamike bi bila Kmetija precej bolj dolgočasna. Na koncu smo ga razkrili kot trojanskega osla TikTok klana. Ironija pa je, da je prav on, skupaj z Urško, na koncu sabotiral nalogo. Morda ni razumel navodil. Morda je odigral svojo igro do konca. Morda je šel v hišico na klancu tudi zato, da odstrani mene ali Dejana. Ampak midva sva do konca stala za svojo družino. V življenju je edino, kar šteje, boriti se za svoje. V igri je najpomembnejše boriti se samo zase.
Ko te je Dejan izbral za svojega nasprotnika, nismo videli tiste tvoje običajne samozavesti, prepričanosti vase in borbenosti. Ali je bilo to samo zaradi tvoje poškodbe podplata ali je bilo posredi še kaj drugega?
Zadnja dva dneva prenašanja mrve sta me prizemljila. Ponižala, v dobrem smislu. Kmetija te sleče. Vzame ti vse, kar ni resnično. In ostaneš samo ti. Tu moram izreči globoko spoštovanje do slovenskih kmetov. To ni romantika, to je surova resničnost. Z Dejanom sva se že prej dogovorila: če sva šla v upor, morava znati stati za tem. Stopiti v areno. Danes je premalo ljudi, ki bi znali prevzeti odgovornost. Če bi najina taktika uspela in naju Jan ne bi prehitel z zlatniki, bi bila nagrajena z resnico in zavezništvom. Tako pa sva dala na mizo lastno glavo. Vsaka igra zahteva davek. Midva sva ga plačala. Jaz s svojo smrtjo' v igri.
V areni si dal vse od sebe, preizkusil si vse mogoče strategije in tehnike, a 'vlaka' nisi mogel ustaviti. Bi Dejana sploh lahko premagal, če bi bil sam v dobri fizični kondiciji, ali je bil preprosto močnejši?
Če pogledamo preprosto, Dejan je 30 kilogramov težji, pol življenja je preživel v fitnesu. Jaz pa sem stal tam s poškodovanim podplatom, z nestabilnim oprijemom in z zgodbo dveh strganih križnih vezi. Ne iščem izgovorov. Zakoni fizike niso mnenje. So resnica. Če bi bili pogoji drugačni, bi bil Dejan pred težkim izzivom. Tako pa je bil močnejši. In to je treba priznati.
Žan je obžaloval, da si izpadel ti, pa čeprav sta bila še nedolgo pred tem na bojni nogi. Videti je bilo, da sta tudi z Urško po odhodu Carmen Osovnikar zgladila odnose. Carmen je sicer izjavila, da si izvajal psihično nasilje nad nekaterimi sotekmovalci. Kako bi to komentiral?
Brez Žana bi bila igra dolgočasna. Njegova igra je bila umazana, včasih tudi nemoralna, ampak na koncu zmaga samo eden. Z Urško sva našla mir. Razume, da je bila to igra, ki iz ljudi potegne tako svetlobo kot temo. Sam pa sem v življenju že hodil po težjih poteh. V industriji za odrasle sem srečal ljudi, ki so mojstri manipulacije. Naučil sem se prepoznati tudi najbolj subtilne igre. In povem vam iskreno, ni hujšega kot človeku nastaviti ogledalo. Ni hujšega kot to, da mora pogoltniti lastno masko. Če kdo temu reče nasilje, potem naj vsak pri sebi preveri, kaj ga v resnici boli.
Žal ti je bilo, ker se iz pravljice vračaš v betonsko džunglo, v stres in tempo vsakdanjega življenja. Kakšna je bila ta vrnitev?
Najprej mangov sladoled iz kavarne v Šmartnem pri Litiji, kjer stoji hiša mojega očeta. To je bila moja prva terapija. Potem deset dni brez ekranov. Šele potem sem se začel vračati v tempo. Svojo barko sem obrnil v novo smer in takoj dobil veter v jadra. Izgubil sem 15 kilogramov. Trajalo je mesece, da sem se vrnil na svojih 80 kg. Kmetija te razgradi, da se lahko na novo sestaviš. Solve et Coagula (razkroji in združi).
Tam je bila tudi tvoja hčerka, ki si jo v oddajah večkrat omenil. Kakšno je bilo vajino snidenje in kako je kasneje komentirala tvojo pot v tekmovanju?
Pogrešala sva se. Močno. Ko si oče, si prisoten, tudi ko nisi fizično tam. In prav ta prekinjena vez komunikacije je bila zame najtežja. Morda Kmetija ni idealna izkušnja za hčerko v puberteti. Ampak verjamem, da sem bil znotraj isti kot zunaj. Mislim, da ni bilo trenutka, zaradi katerega bi se me sramovala. Ne želim je izpostavljati. Današnji otroci bolj razumejo vrednost anonimnosti kot naša generacija, ki je bila naučena, da mora vse deliti, če ne, se ni zgodilo.
Ogledal si si lahko že več kot polovico oddaj. Ali te je kaj presenetilo, najsibo v pozitivnem ali negativnem smislu?
Zanimivo je gledati igro od zunaj. Kar si živel kot resnico, se na ekranu spremeni v zgodbo. Ta podla igra' je pravzaprav začimba, ki jo gledalci iščejo. Ni pa težko sijati, ko si obdan s takšnim mrakom. Ponos pa čutim ob mladih, ki se obračajo name. Kljub temnim komentarjem, ki se zbirajo kot nevihtni oblaki, vidim tudi svetlobo, ljudi, ki želijo rasti. Žalostno pa je in opažam, koliko ranjenih ljudi se prepozna v najtemnejših delih te zgodbe.
Kakšne načrte za prihodnost imaš in ali se lahko gledalci nadejajo tudi kakšnega novega sodelovanja z La Toyo Lopez?
La Toya ... Najina pot je očitno zapisana. Malo se srečava, malo sodelujeva in zgodba teče dalje. Trenutno pa še vedno gradim zelo konkretno, nadaljujem z akademijo za spolne delavce, kjer želim dvigniti raven razumevanja, profesionalnosti in odnosa do tega dela. Konec aprila organiziram tečaje za crkljanje (cartalce), ker roko na srce, Slovenci smo postali narod, ki zna skrolati, ne zna pa več objeti. V maju z Dejanom pripravljava tečaje erotične masaže, ker bodimo iskreni, moški v Sloveniji zelo slabo razumemo predigro, in če že ne znaš začeti romantično, lahko začneš vsaj pravilno z masažo. Izvajam delavnice odnosov in spolne vzgoje za osnovne in srednje šole, ker nekdo mora mladim povedati resnico, ne pa da jih vzgaja TikTok in pornografija. Če kdo želi delavnico, naj me kontaktira. Razvijam virtualno učilnico spolne vzgoje za starše, kar bo naslednje leto, ker na koncu niso krivi otroci, krivi smo starši, ki ne znamo govoriti o odnosih in dajemo slabe vzore. In, ja, tukaj je še moj resen projekt, Inštitut za demografsko prihodnost. Tam odpiram teme, ki jih nihče ne želi slišati, razumevanje izumiranja naše vrste Homo sapiens sapiens, zakaj pada rodnost, kaj so dobri trendi in kaj so prvi trije koraki, da to ustavimo, staranje družbe in znanje o paliativni oskrbi v vsako srednjo šolo, ker domov za ostarele ne bo dovolj, staranje in umiranje generacije baby boomerjev, zdravstveni sistem, ki prihaja v obdobje, na katerega nismo pripravljeni. Ob vsem tem pa ostajam arhivar, varnostnik in predvsem oče. To ni vloga. To je odgovornost.

Družini sta se po tvojem odhodu združili v eno in ti boš določil novo glavo. Za koga pa boš navijal in ali bi lahko komu napovedal zmago?
Združitev sem pričakoval. In iskreno, vesel sem, da sem se izognil klavnici, ki prihaja. Navijal bom za ekipo Princip33. Zmaga pa - enemu od mojih triperesnih deteljic, Gregi ali Pii. Ampak morda je moja največja zmaga to, da sem ostal zvest sebi. In da sem to igro zapustil s častjo.
Spremljajte Kmetijo od ponedeljka do četrtka ob 20. uri na POP TV. Vsako oddajo si lahko ogledate dan prej na VOYO.




















































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.