Damjan po osmih letih samote hrepeni po prijetni ženski družbi

Devet junakov šeste sezone Ljubezni po domače čaka na pisma gledalk in gledalcev. Med njimi je tudi Damjan Kotnik, oče 12-letne hčerke Klare, ki prihaja iz Kota pri Prevaljah. Danes je privatnik, včasih pa je bil zaposlen v vojski. Od nekdaj se je namreč navduševal nad orožjem in timskim duhom. Damjan: “Je tudi garanje, ni to tako, kot eni mislijo, da samo stojiš tam, moraš imeti tudi kar veliko kondicije ... Takrat so še ‘six packi’ bili, zdaj pa ni več redne telovadbe zjutraj in takega ritma življenja.” Zamika ga ne, da bi se spravil nazaj v formo: “Niti ne, pa tudi fino je, da imaš malo zaloge.”

Na tisto obdobje ima zelo lepe spomine in s sovojaki so še danes prijatelji. Damjan: “Ko sem jaz šel ven, pa so že začeli stiskati pri stroških, ampak jaz pravim, da bi moral vsak sprobati vojsko, da se nauči reda in točnosti.” Njemu gre še danes na živce, če kdo zamuja: “Na to sem alergičen. To imam v krvi. Če se dogovorim za neko uro in če kdo zamuja, pet, deset minut še počakam, potem pa grem svojo pot.” Pri tem tudi dekletom nerad pogleda skozi prste: “Če je že od začetka točna, potem bo celo življenje točna, če pa ne, pa ne bo.”

Ko se je pred dvanajstimi leti rodila njegova hči Klara, je orožje zamenjal za stroje. Damjan: “Vojska in družina ne gresta skupaj. Ko se otrok rodi, ne moreš biti po dva, tri tedne zdoma.” Pravi, da se mu življenje po prihodu hčerke ni drastično spremenilo. Damjan: “Še bolj resen si, ko otroka dobiš. Otrok je le otrok, tu ni več heca.” Sta se pa z mamo svoje edinke že pred leti razšla. Damjan: “Razlogov je več, malo sem bil jaz kriv, malo ona. Ni nama šlo … Za mene je to bil kar velik pretres. Kot družinski človek ne pričakuješ vsega, kar daš skozi po razhodu.” Nove partnerke še ni našel: “Ker je tudi nisem iskal. Jaz sem kar dolgo potreboval, da sem prišel k sebi. Potem malo pogledaš, kakšna je situacija, greš na veselice, spoznaš ženske in vidiš, da je včasih bolje, da si sam.” Ampak po osmih letih samote je začel hrepeneti po prijetni ženski družbi: “Da lahko skupaj kaj načrtuješ, da nisi sam. Mogoče pride kakšna prava, vseeno, iz katerega konca Slovenije. Samo da je poštena, delovna in nasmejana.”

Damjanova kmetija je sicer precej na samem, v Kotu pri Prevaljah. Damjan: “Pri meni je bolj mir, če hoče ‘galamo’, mora v mesto iti.” Kar ne bo težava, saj tudi sam že pogreša veselice: “Zaplešeš, se malo sprostiš, zdaj pa že dve leti nismo šli nikamor … Nisem še čisto zamrl.”

A najlepše je doma. Damjan pa ni sam v hiši v koroškem raju, nad njim živita njegova starša. Damjan: “V isti hiši živimo, imamo pa ločen vhod, vse imamo ločeno. Pa mislim, da ne bi bilo problema, ker moji starši so zlata vredni. Nista napačna, niti se ne vtikujeta v moje življenje, sam se odločam. Pomagata pa mi, ker imamo na kmetiji dela, ki jih ne morem opraviti sam.”

Ob vikendih pa se jim pridruži tudi hčerka Klara, s katero ostajata v dobrih odnosih. Klara pomaga na njegovi kmetiji, skupaj hodita na izlete. In kako je komentirala njegovo odločitev, da bo sodeloval v Ljubezni po domače? Damjan: “Ja, najprej je bil malo šok, zdaj je pa že dobre volje in sprašuje.” Njegova mama je bolj sramežljive narave in je povedala, da ona pa ne bo na televiziji, medtem ko njegov oče že navija: “Ata je bil vesel, on že skozi pravi, je že malo tečen, zakaj ne pripeljem katere.”

Poleg Damjana na vaša pisma čaka še osem junakov podeželja. Izpolnite prijavnico ali pa jim pošljite pismo na naslov: Ljubezen po domače, p. p. 777, 1000 Ljubljana.