Mali šef Slovenije

Od Kamniških Alp do Ljubljanskega barja: kulinarična ponudba za vse okuse

Ljubljana, 24. 04. 2019 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Osrednja Slovenija, ki jo sestavlja 25 občin, je nadvse razgibana. Združuje namreč tako gorski svet Kamniških Alp in predalpsko hribovje kot ravninsko področje Ljubljanske kotline, kraška polja, podzemne jame in jezera ter edinstveno okolico Ljubljanske barja. Temu primerno so razgibani tudi okusi tamkajšnjih krajev, ki jih bomo v sklopu našega kulinaričnega sprehoda raziskovali tokrat. Iz Osrednje Slovenije, natančneje iz Škofljice, namreč prihajata Sara Knez in Tevž Žagar, ki sta se zmage razveselila v drugi oddaji zabavnega kuharskega šova Mali šef Slovenije.

V prestolnici si le privoščite pravo ljubljansko kosilo ali žabje krake.
V prestolnici si le privoščite pravo ljubljansko kosilo ali žabje krake. FOTO: Dreamstime
Če na hitro povzamemo dosedanje raziskovanje slovenske kulinarike, smo v prvem prispevku našega kulinaričnega sprehoda omenili najbolj znane tradicionalne slovenske jedi, v drugem smo pod drobnogled vzeli del štajerske kuhinje, tretji prispevek je bil posvečen najbolj znanim jedem slovenske Istre, tokrat pa je na vrsti Osrednja Slovenija. Ne gre za naključje, iz Škofljice, ki je ena od 25-ih občin te regije, namreč prihajata Sara Knez in Tevž Žagar, nadobudna mlada kuharja in zmagovalca druge oddaje zabavnega kuharskega šova Mali šef Slovenije. Naj spomnimo, da kulinarični sprehod prilagajamo vrstemu redu parov otrok, tako kot se pojavljajo v oddajah.
Sara in Tevž obiskujeta OŠ Škofljica.
Sara in Tevž obiskujeta OŠ Škofljica. FOTO: POP TV
Kot veste, se v šovu 16 otrok iz osmih šol iz različnih koncev države poteguje na naziv Mali šef Slovenije in za denarsno podporo, ki jo bo prejela šola za izvedbo projekta, s katerim bodo na boljšem vsi učenci šole, ki jo obiskujeta tekmovalca. V oddaji je med drugim v ospredju spodbujanje samostojnosti otrok pri kuhanju in kreiranju, rezultat pa so prave umetnine na krožnikih, ki jemljejo sapo in presenečajo borbončice žirantov, sicer velikih in priznanih kuharskih šefov. Poleg tega je pomemben del tudi ozaveščanje o pomembnosti uživanja uravnotežene prehrane ter izdelkov domačih pridelovalcev in predelovalcev. Za piko na i pa - kot smo že večkrat poudarili - vzporedno s šovom tudi mi vsak teden znova 'pristavimo piskrček' k boljšem poznavanju okusov Slovenije, ki je – kot radi poudarjamo – pravi raj za ljubitelje dobre (in domače) hrane.
Zabavni kuharski šov Mali šef Slovenije lahko spremljate vsako nedeljo ob 18.10 na POP TV in navijajte za svoje favorite, ki nas bodo iz tedna v teden navduševali s svojimi kuharskimi spretnostmi. Mali junaki se v parih potegujejo za naziv Mali šef Slovenije in za denarno podporo za svojo šolo. Vsaka od njih pripravlja namreč en projekt, ki bo izboljšal njihovo šolsko okolje oziroma počutje učencev, Mercator, prijatelj oddaje Mali šef Slovenije, pa bo s sredstvi podprl njihove želje. Zanje lahko glasujete TUKAJ!

Kulinarični sprehod med Kamniškimi Alpami in Ljubljanskim barjem

Slovenija je razdeljena na pokrajine in statistične regije in zaradi lažjega pregleda smo tokrat pod drobnogled vzeli okuse Osrednjeslovenske regije oziroma dela le-te. Zakaj dela? Zato, ker iz ene od občin te regije prihaja še en par otrok, kar pomeni, da bomo drugo polovico značilnih jedi teh koncev predstavili v enem od naslednjih tednov.

V mnogih občinah prisegajo na divjačino.
V mnogih občinah prisegajo na divjačino. FOTO: iStockphoto
Če začnemo kar v Škofljici, kjer osnovno šolo obiskujeta Sara in Tevž, naj omenimo, da gre za relativno mlado občino, ustanovljeno leta 1995, zato tamkaj svojo značilno kulinarično prepoznavnost še iščejo in odkrivajo, kljub temu pa v lokalnih gostilnah ponujajo svojevrstne jedi in kulinarične posebnosti. V občini med Ljubljanskim barjem, zelenimi travniki in gozdovi je pogojev za sobivanje z naravo veliko, temu prilagojene so tudi prehranske navade. Med najbolj znano jed tega kraja, ki je na meniju v eni od gostiln, naj omenimo Barjansko divjačino, ki je gostje ne morejo prehvaliti, pa tudi sicer je divjačinsko meso nadvse priljubljeno. Če se sprehodimo naprej – območje Iga je znano po koliščarjih, arheološka raziskovanja pa so posledično razkrila tudi nekaj prehranskih navad njihove kulture, ki so lahko osnova ali izziv za kulinarično ponudbo. Najpogosteje so uživali žita, zeleno, ohrovt, korenje in jagodičevje, lovili pa so tudi divjačino in vodne živali. V enem od gostinskih obratov tako najdete v ponudbi tudi koliščarski krožnik. V občini Borovnica si turisti po navadi privoščijo postrv iz divje soteske Pekel, ki je tamkajšnja znamenitost, v Logatcu pa ne gre brez vinskih štrukljev, ki jih najprej spečejo, nato pa še zalijejo z vinom. Krušni hlebčki ali prešce so posebnost Vrhnike, z njimi so včasih obdarovali otroke in reveže na praznik vseh svetih. Drobnjakovi štuklji obiskovalce navdušujejo v mladi občini Horjul, ki sicer nima še nekih kulinaričnih posebnosti, ravno tako ne občina Log Dragomer, a vendarle tam med drugim prodajajo jabolčne palčke, ki so nekakšna različica jabočnjega zavitka.
Žabji kraki so priljubljena specialiteta, ki jo ponujajo v eni od priznanih ljubljanskih gostiln.
Žabji kraki so priljubljena specialiteta, ki jo ponujajo v eni od priznanih ljubljanskih gostiln. FOTO: Thinkstock

Številne gostilne v Brezovici pri Ljubljani so znane predvsem po dobrotah iz divjačine, saj je tamkajšnje področje bogato z divjimi živalmi, kot so divji prašiči, srnjad in jelenjad. Pod sloganom Dobrote Blagajeve dežele se skiva kulinarična zgodba občine Dobrova – Polhov Gradec, sestavljajo pa jo dobrote lokalnih proizvajalcev. Če se preselimo v Medvode, ne smemo pozabiti omeniti kransjko klobaso, ki ji v tej občini tradicionalno vsako leto pripravijo tudi festival. Čeprav nismo niti še na polovici kulinaričnega sprehoda po Osrednjeslovenski regiji, pa bomo tokrat pod drobnogled vzeli le še Ljubljano, ostalim občinam pa se kot rečeno posvetimo v enem od naslednjih tednov. Ker je bila Ljubljana zaradi svoje lege že pred stoletji pomembno prometno in trgovsko središče, so na tamkajšnji tržnici že davno tega ponujali ribe, sadje in druga živila z vseh koncev. A to je bila le kaplja v morje k bogati kulinarični tradiciji današnje prestolnice. Vredno je omeniti, da je Valentin Vodnik leta 1799 napisal in v Ljubljani izdal prvo kuharsko knjigo v slovenskem jeziku, naslednja omembe vredna kuharska knjiga, ki jo je napisala Magdalena Knafelj Pleiweis, pa je iz leta 1868 in v njej lahko najdemo celo nekaj jedi, imenovanih 'ljubljanske'. V 19. stoletju se je uveljavilo značilno 'ljubljansko kosilo', ki so ga domačini pripravljali doma, ravno tako ga če danes strežejo v številnih restavracijih in – če smo iskreni – se predvsem ob nedeljah te značilne jedi znajdejo na krožnikih tudi na drugih koncih naše lepe zelene dežele. Tipično ljubljansko kosilo namreč sestavljajo goveja juha z rezaci ali 'bleki', pražen krompir, kuhan goveji rep ali drug kos govedine iz juhe, jabolčni ali smetanov hren, solata z motovilcem in trdo kuhanim jajcem ter skutne palačinke s pehtranom ali jabolčni zavitek. Seveda pa, ko smo že v Ljubljani, ne moremo mimo žabjih krakov, pa tako imenovanih 'letečih žgancev', ki so pravzaprav piščančja bedra in perutnice, znana sta tudi ljubljanski golaž in ljubljanski štrukelj. Čeprav v prestolnici ni veliko zelenih površin, pa tako domačini kot gostinci stavijo na lokalne izdelke in pridelke, saj se zavedajo, da so ti pomemben del uravnotežene prehrane, hkrati pa doddajo piko na i okusu vsake jedi.

V Medvodah vsako leto organizirajo festival, posvečen kranjski klobasi.
V Medvodah vsako leto organizirajo festival, posvečen kranjski klobasi. FOTO: iStock

Tudi v Mercatorju cenijo lokalno

Obojega pa se zavedajo tudi v Mercatorju, zato sodelujejo s široko družino partnerjev, ki jo gradi več kot 100 lokalnih kmetovalcev in pridelovalcev ter 20 kmetijskih zadrug. V preko 260 Mercatorjevih prodajalnah po vsej Sloveniji boste na posebnih stojnicah in policah, označenih z rdečim srčkom in nazvom Radi imamo domače, našli pestro paleto pristnih domačih izdelkov; teh je sedaj že preko 1.000 vrst.

Ker je v šovu prepoznal sporočilnost, ki sovpada z njihovimi projekti in ponudbo za aktivne družine z mlajšimi otroki, je Mercator poleg naštetega tudi partner oddaje Mali šef Slovenije. Spodbujanje otrok, naj osvajajo nove spretnosti in se osamosvajajo pri ključnih dnevnih opravilih, kot je kuhanje, pa je tudi temelj skupnih prizadevanj za bolj lokalno, uravnoteženo in raznoliko prehrano. Male šefe bo Mercator prijateljsko podprl s sestavinami izbranih dobaviteljev in bogatim denarnim skladom za šole, ki so prispevale zmagovalne ekipe.

Kako spretno mali junaki v oddaji vihtijo kuhalnice, pa lahko spremljate vsako nedeljo ob 18.10 na POP TV. Kot že veste, se potegujejo za naziv Mali šef Slovenije in za denarno podporo s strani Mercatorja za svojo šolo. Zanje lahko glasujete TUKAJ!

Sponzorirana vsebina

Mali šef Slovenije: Glasujte!
Mali šef Slovenije: Glasujte! FOTO: POP TV
  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3