OŠ Drska: 'Število zainteresiranih otrok je vedno večje'

Čeprav gre za tekmovanje in je med učenci mogoče poleg navdušenosti nad kulinaričnim ustvarjanjem čutiti tudi zdravo mero tekmovalnosti, pa bodo po koncu šova prav vsi bogatejši za novo izkušnjo, ravno tako bodo oziroma so že številnim sovrstnikom vzor in navdih, njihove šole pa bodo v vsakem primeru prejele denarna sredstva, le da bo višina le-teh odvisna od končne uvrstitve otrok. Kolikšno podporo so prejele posamezne šole, ki so sodelovale v lanski sezoni, lahko preverite TUKAJ!

Tako kot vsak teden, smo tudi tokrat kontaktirali eno od teh šol in preverili, kako so sredstva vnovčili in ali se je od lani zanimanje za kuhanje na njihovi šoli kaj spremenilo. Po OŠ Cirila Kosmača, OŠ Ivana Roba ter OŠ Dragomelj je tokrat prišla na vrsto OŠ Drska, ki sta jo lani zastopala Pia in Žiga ter ji z uvrstitvijo na šesto mesto prihukahala 2.000 evrov denarne podpore. Pred vstopom v šov so povedali, da naj bi sredstva namenili »... v sklad za učence, ki brez finančne pomoči šole ne morejo v šolo v naravi, na izlete … Denar bi porabili tudi za novo opremo v gospodinjski učilnici.« Kljub temu, da je trenutno prioriteta šole čim bolje organizirati pouk od doma zaradi epidemije, pa so nam prijazno odgovorili na naša vprašanja.

Kako ste porabili znesek, ki ste ga prejeli v okviru projekta Mali šef Slovenije? Ste ga vsaj delno namenili projektu, ki ste ga lani izpostavili pri predstavitvi?

Znesek, ki smo ga prejeli v okviru projekta Mali šef Slovenije, smo namenili za plačilo šole v naravi.

Kako so sodelovanje vaših učencev v šovu sprejemi ostali učenci in učitelji?

Sodelovanje naših učencev v šovu smo ostali učenci in učitelji zelo pozitivno in ponosno spremljali.

Se je v zadnjem letu (od konca šova) na vaši šoli povečalo zanimanje za kuhanje s strani učencev?

Zanimanje za kuhanje s strani učencev je ves čas zelo veliko, saj že vsa leta sodelujemo tudi v projektu Kuhnapato. Najbolj aktivni so učenci od šestega do devetega razreda. Zato ni čudno, da se 'pritožujejo' učenci 4. in 5. razredov, saj si tudi oni želijo prehranske izobrazbe. Na naši šoli, ki je v vseh letih delovanja projekta sodelovanje ponudila največ otrokom, so se prilagodile učiteljice, saj so zaznale dobrobit. Tako so ustvarile krožke ali popoldanske aktivnosti (povezane s prehrano) tudi za tiste otroke, ki jih nekateri radi označijo za 'še neprimerne ali premlade za v kuhinjo'.

Na kakšne načine na vaši šoli učence (še) spodbujate h kuhanju oziroma jih ozaveščate o prehrani?

V OŠ Drska zbiramo tudi stare recepte. Vsako leto bolj samozavestno ugotavljamo, da se slovenske jedi lahko kosajo z ostalimi 'kulinaričnimi velesilami' in jih v marsičem tudi prekašajo. Pristnost okusov ter spontanost pripovedi osnovnošolcev pa tudi priprava na najvišjem nivoju. Naši učenci so nad projektom in kuhanjem na sploh zelo navdušeni, število zainteresiranih otrok je vedno večje. Učenci najprej izberejo recepte svojih babic, nato jed pripravimo pri pouku ali krožku, nazadnje pa se še posvetujemo v kuhinji, če je možno, da jo pripravimo za kosilo.

Ogromno pomoč imamo v kuhinji, kjer se dogovorimo, katero jed lahko skuhamo in kdaj učenci lahko pridejo v kuhinjo. Potrebno je kar precej prilagajanja in usklajevanja, saj morajo v kuhinji še dodatno skrbeti za nadzor. Bolj pomembno je, da mladi ohranjajo tradicijo slovenskih jedi, da spoznavajo, kaj je zdrava in kvalitetna hrana, da razvijajo primeren odnos do hrane. Največje veselje pri delu z učenci doživljamo takrat, ko se naučijo kuharskih veščin in ko pripravljeno jed z užitkom okušajo, prepoznavajo, kaj so dobro naredili ali kaj bi lahko izboljšali.

Verjamem, da v življenju z dobro voljo, lepo besedo in dobro hrano lahko 'premikamo gore'.

Koristno je, da se naučijo zamesiti in speči kruh, različna biskvitna peciva, piškote, enolončnice in druge jedi. Praviloma pri pouku ne pečemo dunajskih zrezkov, pomfrija, pic in palačink, ker to učenci že obvladajo. Čeprav sprva nekaj učencev ni navdušenih ob pripravi različnih enolončnic ali  tradicionalnih jedi, potem ko jih pripravijo sami, jih tudi  poskusijo.

Tako se je zgodilo, ko smo pripravljali štruklje, ki so značilna dolenjska jed. Ko so se naučili pripraviti testo, različne nadeve za štruklje, in jih na koncu pojesti, se je njihov odnos spremenil. Zelo smo se razveselili pohval nekaterih učencev, pa tudi njihovih staršev, ki so povedali, da otroci doma večkrat skuhajo 'najboljše« štruklje'.

Največja nagrada pri delu z učenci sta veselje in vnetost za delo tistih, ki se pri pripravi na tekmovanje spopadajo  z zahtevnimi kuharskimi postopki, pri tem uporabljajo pridobljeno znanje in bujno domišljijo ter uživajo v pestri paleti okusov. Spoznavajo hrano, ki je marsikateremu učencu, tekmovalcu, neznana po sestavinah ali okusu. Med pripravo na tekmovanja učenci sodelujejo tudi z ostalimi družinskimi člani. Pri tem izstopajo izkušnje in znanje starejših, pokaže pa se tudi povezanost z dedki in babicami. Učenci ponosno zapisujejo njihove recepte in ideje, dodajajo kakšno novost, včasih samo začimbo, ki jo pridelamo na šolskem vrtu, in rezultati so tu.

Učenci so pripravljeni sodelovati na pripravah za tekmovanja tudi izven opredeljenega časa, čeprav ga je vse težje usklajevati zaradi različnih popoldanskih dejavnosti. Kuharsko tekmovanje zahteva od učencev potrpežljivost, umirjenost, zbranost, pa tudi hitrost, časa za popravljanje napak in ponovitve kuharskih postopkov ni. Učence spodbujamo, da so pri delu natančni ter ustvarjalni. Ne obremenjujemo jih z dosežki na tekmovanjih. Učenci naj tekmovanje sprejemajo kot učno uro kuhanja in odkrivanje kulinaričnih spretnosti. Če vse to razumejo in sprejmejo, sledijo tudi dobri rezultati.

Trenutno žal na OŠ Drska ne morejo izvajati omenjenih aktivnosti, povezanih s kuhanjem, prepričani pa smo, da učenci z veseljem doma razvajajo najbližje s svojimi kulinaričnimi mojstrovinami in se hkrati veselijo ponovnega zagona omenjenih delavnic.

m