Tradicionalne štajerske dobrote: od ajdneka do pohorske omlete

Kulinarični sprehod po Štajerski

Simpatična brata prihajata s Slovenske Bistrice, manjšega mesta v severovzhodni Sloveniji. Mestece je upravno, gospodarsko in kulturno središče pokrajine med Halozami in Pohorjem. Vsekakor ga je vredno obiskati, že zaradi samega mestnega jedra, kjer se nahaja Trg svobode, pa tudi zaradi številnih znamenitosti; med drugim naj omenimo Grajski park, Črno jezero, Bistriški Vintgar, Grad Slovenska Bistrica, Rotovž v Slovenski Bistrici in še bi lahko naštevali. Slovenska Bistrica sodi v Podravsko regijo, kar se pokrajine tiče, pa je del Štajerske. Kot vemo, pa Štajerci niso znani le po čudoviti pokrajini in veselih ljudeh, pač pa tudi po dobri jedači in pijači. S tistih koncev prihaja kopica tradicionalnih jedi, ki jih z veseljem pripravljamo tudi na drugih koncih Slovenije. V štajerskih jedeh prevladujejo svinjina, močnate jedi, krompir in fižol, maslo, smetana in jajca. Zelenjave ni v velikih količinah, z izjemo kislega zelje in repe, brez katerih v teh koncih ne gre. Pogosto se na mizah znajdejo tudi različne kaše, ki jih v svoji knjigi omenja že Valvasor (prosene, ječmenove, ajdove). Tako kot Prekmurci, tudi Štajerci ne morejo brez bučnega olja, ki je ena temeljnih sestavin pri pripravi tradicionalnih dobrot.

Ker pa gre za precej veliko pokrajino, ne moremo vseh krajev metati v isti koš, zato bomo raje tamkajšnje dobrote omenili glede na posamezne regije, kot so Zgornja Savinjska dolina, Spodnja Savinjska in Saleška dolina, Pohorje in Maribor, Ptujsko polje, Kozjanska regija, Prlekija in Slovenske gorice. Ker iz štajerskih koncev prihajata kar dva para tekmovalcev iz šova Mali šef Slovenije, bomo tokrat pod drobnogled vzeli kulinariko polovice naštetih omočij, v enem od naslednjih tednov pa se posvetimo še drugi polovici.

ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA je znana predvsem po savinsjkem želodcu, sušeni mesnini iz najbolj kakovostnega svinjskega mesa, ki je zaščitena s priznano geografsko označbo. Največkrat ga postrežejo z domačim kruhom in prilogami, kot so na primer solčavski sireki ali skuta iz posnetega mleka. Posebnost te pokrajine je tudi ajdnek, pečena pogača, ki jo pripravljajo iz treh plasti pečenega ajdovega testa in oslajeno z medom ter mletimi orehi. Znan je tudi tako imenovani firuš, ki ga ponujajo v času kolin. Domačini ga pripravijo iz svinjske krvi in ajdove moke, nato pa ga zakuhajo v juhi. Obrnjenik ali ubrnenik je še ena jed z nekoliko nenavadnim imenom. Prileže se za zajtrk ob beli kavi, pripravljen pa je iz pšenične, koruzne ali ajdove moke, zmešane s slanim vrelim mlekom, smetano in z maslom. Ne smemo pa pozabiti niti na v tistih koncih znani sir mohovt.

Če se preselimo le streljaj stran, vam bodo v SPODNJI SAVINJSKI in ŠALEŠKI DOLINI ponudili trojanske krofe, ki so že pravi zaščitni znak tega območja. V teh koncih je razvito tudi hmeljarstvo, zato so v ponudbi med drugim ocvrti hmeljevi vršički. Ravno tako ne smemo pozabiti na gluhe štruklje, ki so pravzaprav kuhani cmoki iz kvašenega testa. Zabelijo jih z maslom, posujejo z orehi in sladkorjem, na koncu pa prelijejo še sladko sadno omako.

Štajerska kisla juha iz kuhanih svinjskih nogic, repa in delov glave, z dodatki jušne zelenjave in okisana z belim vinom ali kisom ter obogatena s kislo smetano je ena izmed bolj znanih štajerskih jedi, najpogosteje pa jo pripravljajo v okolici POHORJA in MARIBORA. Za tamkajšnje področje je značilna tudi zelenjavno-mesna enolončnica iz svinjskega, govejega in ovčjega mesa z gobami in ajdovo kašo, ki se ji reče pohorski pisker. Med močnatimi jedmi so značilni štajerski kuhani štruklji iz vlečenega testa, ki ga namažejo z razžvrkljanimi jajci, ocvirki in drobnjakom. Kibl flajš (popečeno svinjsko meso, ki ga konzervirajo skupaj z zaseko) bo navdušil ljubitelje mesa, sladokusci pa boste navdušeni nad pohorsko omleto.

Vse to še zdaleč ni vse, a se bomo tipišnim jedem ostalih območij Štajerske kot rečeno posvetili v enem od naslednjih tednov. Za konec 'kulinaričnega sprehoda' tega tedna naj omenimo še, da je Štajerska znana tudi po odličnih vinih, saj je vinogradništvo v tistih koncih zaradi rodovitne prsti in ugodne klime močno razvito, a tudi o tamkajšnjih trtah in vinih več izveste med enim od naslednjih 'sprehodov'.

Tudi partner šova Mali šef Slovenije prisega na lokalno

In ko že govorimo o rodovitni prsti ter ugodnih klimatskih pogojih – te s pridom izkoriščajo tudi številni tamkajšnji pridelovalci, ki se zavedajo številnih prednosti domačin izdelkov in jih z veseljem ponujajo tudi ostalim, saj med drugim naredijo že tako dobre jedi še bolj okusne.

Da je lokalna hrana zlata vredna, pa se zavedajo tudi v Mercatorju, zato se ni za čuditi, da sodelujejo s široko družino partnerjev, ki jo gradi več kot 100 lokalnih kmetovalcev in pridelovalcev ter 20 kmetijskih zadrug. V preko 260 Mercatorjevih prodajalnah po vsej Sloveniji boste na posebnih stojnicah in policah, označenih z rdečim srčkom in nazvom Radi imamo domače, našli pestro paleto pristnih domačih izdelkov; teh je sedaj že preko 1.000 vrst.

Svojim kupcem ponuditi le najboljše, zato zdržujejo torej pristno, domačno, naravno, lokalno in skupno.

Ker je v šovu prepoznal sporočilnost, ki sovpada z njihovimi projekti in ponudbo za aktivne družine z mlajšimi otroki, je Mercator poleg naštetega tudi partner oddaje Mali šef Slovenije. Spodbujanje otrok, naj osvajajo nove spretnosti in se osamosvajajo pri ključnih dnevnih opravilih, kot je kuhanje, pa je tudi temelj skupnih prizadevanj za bolj lokalno, uravnoteženo in raznoliko prehrano. Male šefe bo Mercator prijateljsko podprl s sestavinami izbranih dobaviteljev in bogatim denarnim skladom za šole, ki so prispevale zmagovalne ekipe.

Kako spretno mali junaki v oddaji vihtijo kuhalnice, pa lahko spremljate vsako nedeljo ob 18.10 na POP TV. Kot že veste, se potegujejo za naziv Mali šef Slovenije in za denarno podporo s strani Mercatorja za svojo šolo. Zanje lahko glasujete TUKAJ!

Sponzorirana vsebina