Gregor Spudič je izgubil vso družino, ni pa izgubil upanja

Gregor Spudič iz Maribora v MasterChefu Slovenija ne navdušuje samo s svojimi jedmi. V srca gledalcev je sedel tudi zaradi svoje srčnosti in vztrajnosti, zato se jih je toliko bolj dotaknila njegova izpoved o tem, da je izgubil vso družino. Najprej očeta, nato oba brata, teto in nazadnje mamo. Gregor pravi, da je težko s samo nekaj stavki opisati vse te nesrečne dogodke: "Ker za vsakim imenom ni samo vzrok smrti, ampak človek, spomin in del mojega življenja. Z izgubami me je življenje soočilo že zelo zgodaj. Ko sem bil star komaj 13 let, sem zaradi raka izgubil očeta – ravno v letih, ko sem ga kot otrok najbolj potreboval. Bil je pek in prav od njega izvira moja ljubezen do testa in dela z njim, ki me spremlja še danes. Pozneje je zaradi srčnega infarkta umrl brat Robert – doma, ob mami. Tega mama nikoli ni zares predelala. Posebej močno se spominjam tudi zadnjega božiča z Borisom. Na božično večerjo je povabil mene, mamo in teto Elzo. Povedal je, da se počuti nekoliko slabše, vendar je bil tisti večer kljub temu nekaj posebnega. Naslednji dan je moral poiskati zdravniško pomoč v UKC Maribor. Še poklical me je in mi rekel, da bo vse v redu. Dan pozneje pa me je poklicala njegova zdravnica in mi povedala, da je v komi. Ob angini in gripi se mu je stanje močno poslabšalo, razvila se je sepsa in nato odpoved vseh organov. Zdravniki so se deset dni resnično trudili, vendar mu žal niso mogli več pomagati."

Njegova teta Elza mu je bila kot druga mama. Gregor: "Dan preden je morala poiskati zdravniško pomoč v UKC Maribor, sem bil pri njej in skupaj sva preživela res lep dan. Zelo rada mi je pela in takrat sem posnel tudi video njenega petja. Ta posnetek mi je ostal kot eden najlepših spominov nanjo. Imela je več pridruženih bolezni, na koncu pa njeno srce ni več zmoglo."

Ob bolečih izgubah mu je bilo še težje, ko je opazoval, kaj vse je morala prestajati njegova ljuba mama. Gregor: "Pokopala je ljubezen svojega življenja, mojega očeta, nato pa še svoja dva sinova. Vse skupaj jo je zlomilo. Videl sem, kako je trpela, in trpel sem skupaj z njo, vendar ji svoje bolečine nisem pokazal. Tudi mama je imela več pridruženih bolezni. V času korone so bili obiski v bolnišnicah zelo omejeni, vendar sem vztrajal in uspelo mi jo je obiskati dan pred njenim odhodom. Ko sem prišel k njej, je imela zaprte oči. Ko pa je zaslišala moj glas, jih je za trenutek odprla, me pogledala in se mi rahlo nasmehnila. V njenih očeh sem videl, da ne zmore več in da želi oditi. Naslednji dan je tiho zaspala. Tudi njeno srce ni več zdržalo. Vse te izgube so se skozi leta nalagale. Z vsako sem izgubil del sebe, po maminem odhodu pa je ostala praznina, ki jo nosim še danes."

Gregor pravi, da se je z vsako izgubo v njem nabiralo več žalosti, ki je ni znal pokazati ali predelati. Tolažbo je začel iskati v hrani, ki mu je za kratek čas zapolnila praznino. Ob pomanjkanju gibanja in takratnem načinu življenja je številka na tehnici nekega dne pokazala 163 kilogramov. Z njimi so prišle zdravstvene težave, imel je povišan krvni tlak, holesterol in sladkor, hitro se je zadihal, slabo je spal in vedel, da tako ne more več nadaljevati. Gregor: "Zelo dobro pa vem, kdaj se je v meni zgodil prvi klik, da moram nekaj spremeniti. V UKC Maribor me je mamina zdravnica, starejša gospa, pogledala in vprašala: 'Vi ste njen sin?' Ko sem odgovoril, da sem, me je vprašala: 'Si želite biti še ob mami?' Seveda sem rekel da. Nato mi je povsem neposredno odgovorila: 'Potem naredite nekaj v tej smeri.' Njene besede so me močno zadele. Nekaj dni pozneje sem bil zaradi težav s srcem in povišanega krvnega tlaka še pri kardiologinji. Povedala mi je, da bom moral začeti jemati zdravila za uravnavanje krvnega tlaka. Takrat sem dokončno rekel: 'Stop. To je moje življenje in to je moje telo.' V tistem trenutku se je začela moja sprememba."

V treh letih je shujšal za več kot 70 kilogramov, kar pa ni bilo lahko. Gregor: "Začetek je bil najtežji. Najprej sem moral spremeniti odnos do hrane in se ponovno začeti gibati. Začel sem počasi, s hojo in hribi, pozneje pa sem vključil še fitnes. Nisem živel s kalkulatorjem v roki, nenehno štel kalorij ali tehtal vsakega grižljaja. Spreminjal sem navade, poslušal svoje telo in vztrajal tudi takrat, ko rezultati niso prišli tako hitro, kot bi si želel." A ko je izgubil mamo, je padel v nekakšno temo. Gregor: "Bilo je zelo težko, saj je bila prav ona del razloga, zaradi katerega sem spremembo sploh začel. Toda vedel sem, da se ne smem ustaviti in zavreči vsega, za kar sem se boril." Ob tem še doda: "Bili so vzponi in padci, vendar sem vsak dan naredil vsaj nekaj zase. Danes vem, da največje spremembe ne naredi en velik korak, ampak veliko majhnih korakov in odločitev, da ne odnehaš."

Nov način življenja in prehranjevanja pa ni vključeval ocvrte hrane. Prav ta je bila tema prvega skupinskega izziva v MasterChefu in kljub temu, da 'pohanega' ni pripravljal kar tri leta, so sodniki izredno pohvalili njegove perutničke. Mojmir Šiftar je po okušanju izjavil: "To je bolano dobro. Karakter je v teh perutničkah. Kapo dol." Ta uspeh mu je pomenil res veliko. Gregor: "Tri leta nisem pripravljal ničesar ocvrtega, zato sem imel pred izzivom kar nekaj dvomov. V MasterChef kuhinji ni dovolj, da perutničke samo položiš v olje. Izbrati moraš pravilno tehniko in temperaturo, poskrbeti, da ob kosti niso krvave, ter jih pripraviti tako, da tudi po ponovni pripravi ostanejo sočne znotraj in hrustljave zunaj. Perutničkam sem dodal okuse, ki so blizu meni, in seveda svoj prepoznavni podpis – kurkumo." Prizna, da je ob Mojmirjevih besedah za trenutek kar obstal: "Takšne besede vrhunskega kuharskega mojstra ti dajo potrditev, da si naredil nekaj res dobrega. Zame to ni bila samo pohvala jedi. Bila je potrditev, da lahko tudi po vseh spremembah v življenju še vedno zaupam svojemu občutku za hrano, pravilno uporabim zahtevano tehniko in v jed prenesem del sebe. Tisti trenutek mi je dal dodatno samozavest in pokazal, da v MasterChef kuhinjo vendarle spadam."

Kar je napovedal že njegov začetek v tekmovanju. V prvem tednu tekmovanja je namreč s svojim šmornom v predstavitvenem dvoboju premagal Valentino Pukšič. Za to se je zahvalil prav svoji mami, ki je bila velika oboževalka MasterChefa Slovenija. Takrat je ganjen povedal: "Če bi me pa danes videla tukaj, pa bi bila verjetno najsrečnejša mama na svetu." Še bolj bi bila vesela ob njegovem prvem uspehu, o katerem je odločil prav Karim Merdjadi. Gregor: "Spremljati ta trenutek v oddaji je bilo zame zelo čustveno. Med samim dvobojem te nosita adrenalin in želja, da jed pripraviš čim bolje. Ko pa vse skupaj pozneje gledaš na televiziji, trenutek doživiš povsem drugače. Ponovno sem slišal svoje besede o mami in takrat me je še močneje zadelo, da tega ne more spremljati z menoj. Mama je bila velika oboževalka MasterChefa. Če bi me videla stati tam pred sodniki, bi bila že zaradi tega neizmerno srečna. Ko je Karim odločil, da je moj šmorn boljši, pa bi bila verjetno najbolj ponosna mama na svetu. Ta uspeh sem v tistem trenutku namenil njej, saj je bila v mojih mislih ves čas z menoj."

Poudari pa, da zmaga v dvoboju z Valentino zanj ni pomenila, da je premagal njo. Gregor: "Valentina je izjemna tekmovalka in prav ta dvoboj je bil začetek posebne povezanosti med nama. Zame je bila to predvsem prva velika potrditev, da sem zbral dovolj poguma, stopil v MasterChef kuhinjo in tja prinesel svojo zgodbo. Ob gledanju oddaje sta se zato prepletala ponos in veselje, hkrati pa tudi velika žalost, ker mame ni bilo ob meni."

Ne samo z Valentino, Gregor se je povezal tudi z ostalimi sotekmovalci, ki so se med seboj ves čas iskreno spodbujali. Gregor: "MasterChef družina ne more in ne želi nadomestiti družine, ki sem jo izgubil. Praznina po mojih najbližjih ostaja. Sem pa v MasterChefu spoznal ljudi, ki so v moje življenje prinesli novo bližino, podporo in občutek, da ponovno nekam pripadam. Sotekmovalci nismo bili samo tekmeci. Vsak je prišel s svojo zgodbo, značajem in sanjami. Skupaj smo doživljali pritisk, veselje, razočaranja in trenutke, ko komu ni šlo. Takrat smo se spodbujali, si pomagali in drug drugemu stali ob strani. Prav v najtežjih trenutkih se je pokazalo, kako močno smo se povezali. Tudi sodniki zame niso samo sodniki. So učitelji, ki te vodijo, usmerjajo in so s teboj tudi takrat, ko ti ne gre. Včasih te pohvalijo, drugič ti brez olepševanja povedo, kaj moraš izboljšati, vendar prav zaradi tega rasteš. Zato lahko rečem, da sem dobil veliko MasterChef družino. Ne kot zamenjavo za svojo, ampak kot novo skupino ljudi, ki je dobila posebno mesto v mojem življenju."

MasterChef Slovenija je na sporedu od ponedeljka do četrtka ob 20. uri na POP TV. Vsako oddajo si lahko ogledate dan prej na VOYO.