Nov teden v MasterChefu Slovenija ste začeli s kuharskimi dvoboji, v katerem je bil tvoj nasprotnik Jure Brumen. Na koncu je slavila Anna Masieievska, a so sodniki pohvalili prav vse jedi, kar ti je veliko pomenilo. Prišla je druga priložnost, z njo pa tvoje slabo počutje. Ali prav slednjemu pripisuješ spodrsljaj s surovo kapesanto?
Tisti dan se res nisem dobro počutil, ampak predvsem nisem bil zbran. Sodniki so jasno povedali, da moram pripraviti glavno jed. Jaz jih pa nisem dobro poslušal in sem pripravil porcijo, ki je bila za glavno jed premajhna. Potem sem še kapesanto prehitro vzel iz ponve in je šla na krožnik surova. Kaj naj rečem? Kriv sem sam. Že na začetku bi moral bolje poslušati, kaj sodniki od mene pričakujejo.

Dominik Gajšek je na izzivu s skrivnostnima škatlama pokazal veliko kreativnosti in natančnosti, sam si moral na izločitveni test. Kuhali ste istočasno z Mojmirjem Šiftarjem, njegov tempo pa je bil neusmiljen. Kakšni so tvoji spomini na ta kuharski šprint?
Šprint je kar prava beseda! Pri svojem krožniku približno vem, kaj bom naredil najprej in kaj lahko malo počaka. Tokrat je tempo narekoval Mojmir. Poslušaš ga, gledaš, kaj dela z rokami, potem pa pogledaš dol na svojo desko, da še sam narediš isto. Ko spet dvigneš glavo, je on že pri naslednjem koraku. Takrat bi mi prav prišlo, če bi imel Mojmir kje gumb za pavzo (smeh). Danes se tega kuhanja rad spomnim. Mojmir mi je od sodnikov najbolj prirasel k srcu in vesel sem, da sem lahko kuhal z njim. Na koncu sem izpadel prav na testu, na katerem sem moral slediti njemu in pripraviti njegov krožnik. Takrat sem si rekel: Gregor, premagal te je Mojmirjev krožnik. Iz MasterChef kuhinje lahko greš s pokončno glavo.
Na izločitvenem testu se je najbolje odrezal Jure Brumen, sodniki pa so se na koncu odločali med teboj in Ajdo Osta. Ali si dobil kaj upanja, da boš ostal, potem ko je Luka Jezeršek rekel Ajdi, naj mu prinese črn predpasnik?
Ne. Že takoj po kuhanju sem Juretu in Ajdi povedal: Zame je konec. Ko sem pogledal svoj krožnik, sem vedel, kje mi je Mojmir med kuhanjem ušel in kaj bi moral narediti bolje. Zato me tudi tisti trenutek s predpasnikom ni zmedel. Ko je Luka poklical Ajdo, sem bil sam pri sebi že sprijaznjen, da grem domov. Težko mi je bilo, ker bi še rad kuhal z njimi, ampak ko so sodniki povedali odločitev, me ni presenetila.

Imel si prav, to je bilo tvoje zadnje kuhanje v MasterChef kuhinji. Kako težko ti je bilo, ker si se poslovil pred tako pomembnim mejnikom v tekmovanju?
Hudo mi je bilo. Ko nas ostane samo še šest, si seveda želiš priti med pet. Ampak ko sem pogledal ljudi, s katerimi sem toliko časa kuhal, mi je bilo težje zaradi slovesa kot zaradi uvrstitve. S temi ljudmi smo skupaj zajtrkovali, se smejali in drug drugega bodrili, ko komu ni šlo. Tega sem se spomnil, ko je bilo treba iti. Mojmir mi je rekel oče dvanajste sezone'. No, to mi pa res veliko pomeni. Očitno sem bil v tej naši druščini res malo oče vsem skupaj. Če sem videl, da je komu težko, sem stopil do njega. Včasih je potreboval kakšno besedo, včasih samo objem. Tudi ko tekmuješ, moraš ostati človek. Saj sem si tudi jaz želel naprej. Ampak kaj bi mi pomagalo še eno kuhanje več, če bi kdo od teh ljudi danes rekel: 'Ko mi je bilo težko, je Gregor gledal samo nase?' Čez čas marsikdo pozabi, kdo je bil peti in kdo šesti. Si pa zapomni, kako si ravnal z njim. Če bi mi tisti prvi dan, ko sem pred sodnike nesel mamin šmorn, kdo povedal, da bom prišel med najboljših šest, bi mu rekel: Čakaj, najprej naj šmorn pokusijo! Danes sem na to pot ponosen. Prišel sem daleč, ostal sem svoj in iz MasterChef kuhinje sem lahko šel s pokončno glavo.
Hvaležen si bil, ker si spoznal sodnike, ki si jih opisal kot tri izjemne ljudi, mojstre svojega poklica. Karim Merdjadi je povedal, da te bo pogrešal, Luka Jezeršek ti je poklonil kurkumo, Mojmir Šiftar je povedal, da bo z veseljem napisal predgovor k tvoji knjigi, sledili so topli objemi. Kako zelo je vse to pobožalo tvojo dušo?
Karim me je s tistim 'pogrešal te bom' res ganil. Tolikokrat sem stal pred njim in čakal, kaj bo povedal o mojem krožniku. Ob slovesu mi je pa povedal, da bo pogrešal mene. Kaj mu v tistem trenutku sploh rečeš? Tudi jaz bom pogrešal njega. Potem mi Luka v imenu sodnikov izroči darilo. In kaj drži v rokah? Kurkumo! Tam se pa res moraš nasmejati, tudi če ti je še tako hudo, da greš domov (smeh). Kurkuma me je spremljala že med mojo preobrazbo. Rad imam tisto njeno rumeno barvo in zemeljski okus. Ko sem prišel v MasterChef, si pa nisem mislil, da me bodo ljudje tako povezali z njo. Danes mi kdo reče: 'Gregor, v trgovini sem videl kurkumo in sem se takoj spomnil nate.' Očitno so se tudi sodniki! Začel sem s kurkumo in s kurkumo sem tudi končal. Lepšega darila za svoj odhod si skoraj ne bi mogel zamisliti. To je bilo res po GreGorjevo. Mojmir mi je pa rekel, da mi bo napisal uvodno besedo za mojo knjigo, v kateri želim povezati svojo preobrazbo in kuhanje. Ogromno mi pomeni, da je že takrat verjel v to mojo zamisel. Prav z njim sem zadnjič kuhal v MasterChef kuhinji, zdaj pa vem, da bom nekoč odprl svojo knjigo in na prvi strani prebral njegove besede. No, pri tem me pa še danes malo stisne pri srcu. Ko smo se na koncu objeli, sem jih samo še malo bolj stisnil k sebi.
Ali je knjiga morda že v nastajanju?
Ja, knjiga že nastaja. Sem še na začetku. Bo pa oboje – moja življenjska zgodba in recepti. Ko komu povem, da sem izgubil več kot 70 kilogramov, me hitro vpraša: 'Ja, Gregor, kaj si pa jedel?' No, na to bi rad odgovoril tako, da lahko človek odpre knjigo, izbere recept in si tisto jed tudi sam skuha. Rad bi povedal še, kako sem spreminjal svoje navade in kako je bilo kakšen dan, ko se svojega načrta nisem držal. Takšne dneve sem imel tudi jaz. Takrat mi je pomagalo, da sem si rekel: Gregor, človek si, ne računalnik. Naslednji dan sem si spet kaj dobrega skuhal in šel na sprehod. Tudi ta del spada v mojo zgodbo. Uvodno besedo mi bo napisal Mojmir. To, da bo človek, s katerim sem kuhal svoj zadnji krožnik v MasterChefu, napisal prve besede v moji knjigi, mi res veliko pomeni.
Tvojo pot po snemanju lahko gledalci spremljajo na družbenih omrežjih, kjer pridno objavljaš svoje dogodivščine. Kakšne načrte in želje pa imaš za prihodnost?
Moj veliki projekt sem poimenoval Horizont, ker zame to ime pomeni pogled naprej. Najdlje sem trenutno s pripravami na kuharske delavnice. Tam se res vidim. Pri testu ti lahko na dolgo razlagam, kakšno mora biti, lahko ti pa dam kos v roke in rečem: Daj, primi, da boš vedel, o čem govorim. Tako najraje predajam znanje. Pripravljam tudi spletno stran, kjer bodo moji recepti zbrani na enem mestu, svojo vlogo pa bo imela tudi moja GreGorKurkuma. Saj veste, brez nje bi me že kdo vprašal, kam sem jo založil (smeh). Posebna želja so delavnice za otroke. Več kot dvajset let sem jih treniral na nogometnem igrišču, zdaj mi pa otroci pošiljajo fotografije šmorna, ki so ga doma pripravili po mojem receptu. Rad bi jih povabil še za svoj pult, da skupaj zmešamo maso, spečemo šmorn in ga kar tam, še toplega, poskusimo. Od otrok bom takoj izvedel, kako nam je uspel. Oni ti povedo po pravici! Še naprej si želim kuhati na dogodkih in prireditvah, sploh kadar lahko s kuhanjem komu pomagamo. V Podlehnik so se ljudje na dobrodelno kuhanje pripeljali tudi sto kilometrov daleč, da bi pokusili moj šmorn in prispevali za otroke. Takih srečanj si želim še več. Rad bi imel tudi motivacijske govore o prehrani in svoji preobrazbi. Ljudje me pogosto vprašajo, kako sem sploh začel in kaj sem naredil, ko mi ni šlo po načrtu. O tem jim lahko povem čisto po domače, iz lastne izkušnje. Še boste slišali o Gregorju, to vam lahko obljubim (smeh). In ko se kje srečamo, bom še vedno isti Gregor, kot ste me spoznali v MasterChef kuhinji. Če bo kdo potreboval pomoč, bom poprijel. Če bo pa potreboval samo nekoga, da se z njim usede in ga posluša, bom tudi tam. To mi je pri vsem, kar imam v načrtu, najbolj pomembno.
Tekmovanje nadaljuje pet izvrstnih kuharjev, a zmago si pripisal Tadeju Oblaku, ki si mu bil kot štajerski brat. Ali si še vedno mnenja, da si bo prav on prikuhal pokal?
Ja, še vedno stavim na Tadeja. Moj favorit je bil že od prvega dne. Pri prvem skupinskem izzivu smo s Tanjo in Tadejem stali za istim pultom in že takrat sem od blizu videl, kako kuha. Med nama se je razvilo tudi pravo prijateljstvo. Ko reče, da sem mu bil kot štajerski brat, mi to res veliko pomeni. Tudi jaz njega tako čutim. Ko smo z Valentino v Podlehniku kuhali za otroke, je Tadej prišel kot naš skriti gost. Lepo je bilo spet stati z njim za pultom. Tokrat sva imela celo čas v miru poklepetati, ne da bi nama kdo odšteval zadnjih deset sekund! (smeh) Zdaj jih je ostalo pet in vsak od njih si je svoje mesto zaslužil. Ampak če mene vprašaš, koga vidim s pokalom v rokah, bom rekel isto kot prvi dan. Tadeja. In kako zelo bi mu ga privoščil!

Ali bi za konec želel še kaj sporočiti gledalcem?
Najprej en velik hvala vsem, ki ste navijali zame. Res me veseli, ko vidim, koliko različnih generacij se je doma lotilo mojih jedi. Otroci mi pošiljajo slike svojih krožnikov. Enkrat je na sliki šmorn, drugič moj krompirček, tretjič spet kaj drugega. Oglasijo se mi tudi ljudje srednjih let in starejši. Ko mi kdo reče: 'Gregor, tole smo pa pri nas doma probali', me takoj zanima, kako jim je uspelo in kdo je prvi poskusil. Tega sem res vesel. Jaz sem stopil pred kamere s svojimi jedmi, zdaj pa mi vi kažete svoje. Hvala za vsako sliko in za vsak tak klepet. S svojo zgodbo pa želim predvsem mladim pokazati, da ne smejo obupati. Neuspeh ni konec poti, ampak samo ena od ovir v življenju, ki jo je treba prestopiti in iti naprej. Želim si, da bi mladi v kuharski poklic in v kuhinjo stopali s ponosom, verjeli vase ter s svojim znanjem, delom in ustvarjalnostjo pripravljali prave kuharske čudeže.
MasterChef Slovenija je na sporedu od ponedeljka do četrtka ob 20. uri na POP TV. Vsako oddajo si lahko ogledate dan prej na VOYO.




































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.