Gulnaz Ulibaeva prihaja iz Baškortostana, kjer je živela lepo življenje. Ustvarila si je kariero kot učiteljica angleščine, imela je dve jezikovni šoli, ustvarjala je svoje programe in poučevala zaposlene v velikih mednarodnih podjetjih. Nakar je na spletu spoznala takrat še bodočega moža Matica. Gulnaz je težko samo z eno stvarjo razložiti, s čim jo je tako zelo očaral, da se je preselila v Slovenijo. Gulnaz: "Z Maticem sva si bila nekako blizu po duši. Z njim mi je bilo zelo lahko komunicirati in ob njem sem se lahko počutila popolnoma sproščeno. Nikoli nisem imela občutka, da me želi spreminjati, omejevati ali kamorkoli siliti. Vedno sem imela občutek, da sem lahko preprosto jaz. To mi je zelo pomembno, ker tudi sama ne prenesem občutka, da me nekdo želi spreminjati ali mi določati, kakšna moram biti. Če bi nekdo poskušal to narediti, bi se zelo težko prilagodila. Verjetno bi prej vse pustila in odšla. Pri Maticu pa tega nikoli nisem čutila. Seveda sem imela na začetku tudi dvome. V Baškortostanu sem imela lepo življenje, svojo kariero, dve jezikovni šoli, svoje programe in veliko stvari, ki sem jih sama ustvarila. In vse to sem pustila. Pravzaprav sem šla v Slovenijo v neznano in nisem vedela, ali bo vse skupaj uspelo. Ampak nekako sem mu verjela. Verjela sem njemu in verjela sem v naju. In ob njem sem se počutila tako udobno in varno, da sem se odločila tvegati. Zato sem prišla v Slovenijo."

A to se ni zgodilo hitro, prav nasprotno. Z Maticem sta se pred selitvijo poznala že nekaj let. Gulnaz: "Najprej sva se dolgo pogovarjala in si dopisovala, potem sva se začela obiskovati. Najprej sva se poročila, nato se nama je rodil sin Jan in šele čez nekaj časa sem se dokončno odločila, da se preselim v Slovenijo. Tako da to nikakor ni bila impulzivna odločitev. Pravzaprav sem se zelo dolgo odločala, ali naj se preselimo v Slovenijo ali pa bi se Matic preselil k nam. Takrat je bila moja hči že najstnica in tudi zanjo bi bila selitev v drugo državo, v novo okolje in šolo, brez znanja jezika, velika sprememba. Mene je bilo tega kar strah. Ni mi bilo lahko, da bi jo kar postavila pred tako veliko neznanko. Zato sva vse skupaj dolgo tehtala in se pogovarjala, kaj bi bilo za vse nas najboljše. Na koncu sva se odločila, da bo vendarle bolj prav, da se preselimo k Maticu v Slovenijo."
Začetki so najtežji in po selitvi ji je bilo najtežje predvsem to, da ob sebi ni imela svojih ljudi. Gulnaz: "Doma so ostali mama, oče, sestra in prijateljice – ljudje, s katerimi sem preživela večino svojega življenja in na katere sem bila vedno vajena računati. To mi je zelo manjkalo." Poleg tega ni znala jezika, ni imela službe in ni poznala ljudi, urediti pa je morala še vso dokumentacijo, povezano s selitvijo v drugo državo. Gulnaz: "Pri tem mi je Matic zelo pomagal, kjer je bilo potrebno, pa tudi njegova sestra. In seveda tudi najino skupno življenje ni bilo ves čas samo lepo. Ko začneš z nekom zares živeti, šele vidiš vse razlike v navadah, značaju in načinu razmišljanja. Bili so nesporazumi, prepiri in tudi trenutki, ko sem si želela oditi nazaj domov. Ampak mislim, da sva se prav skozi vse te stvari naučila živeti skupaj in se bolje razumeti. Počasi sva si ustvarila svoje življenje in našla način, ki je ustrezal obema."
Ob njegovem 55. rojstnem dnevu je zapisala, da jo podpira, ji stoji ob strani in verjame v njen uspeh. In še: "Včasih imam občutek, da mi prav ta njegova vera daje krila." Njegova podpora ji je dala dodatno samozavest, tudi ko je sprejela MasterChef izziv. Gulnaz: "Ampak če sem čisto iskrena, ko so me poklicali iz MasterChefa in me povabili na avdicijo, sem bila v popolnem šoku. Nikoli se nisem videla v takšnem tekmovanju in si tudi nisem mislila, da bi lahko kdaj šla v takšen šov. Ko sem Maticu povedala, od kod so me poklicali in kam so me povabili, je bil tudi on popolnoma presenečen. Rekla sem mu: "Ugani, kdo me je poklical in v kateri šov so me povabili." Ugibal je, potem pa sem mu povedala, da je bil to MasterChef. Njegov odziv je bil približno: "Kaj?!" Potem sem mu povedala, kako je do tega sploh prišlo, in priznala, da ne vem, ali naj sprejmem. On pa me je samo vprašal: "Zakaj pa ne?" Vedno mi govori: "Če ne poskusiš, ne boš vedela." In prav to mi je dalo še več poguma, da sem rekla: "Dobro, bom poskusila." Eden izmed razlogov za takšno odločitev je bila tudi njena stara želja, da bi nekoč postala bolj prepoznavna in se pojavila na televiziji. Gulnaz: "Ampak takrat sem si to predstavljala čisto drugače in nikoli nisem pomislila, da bi se to lahko zgodilo prav v Sloveniji in še v MasterChefu. Tako da ja – Maticova vera vame mi je dala krila. Ampak na koncu sem morala sama zbrati pogum in narediti ta korak."

In očitno je bil pravilen, kajti v tekmovanju navdušuje s svojimi jedmi. Četudi je rezultat ne pripelje vedno na balkon, so izvrstne in pripravljene z ljubeznijo in občutkom. Gulnaz pojasni: "Mislim, da vse skupaj izhaja iz doma. Osnove se po mojem mnenju vedno začnejo v družini. S sestro sva bili zelo radovedni in sva se vedno vrteli okoli mame v kuhinji. Vedno sva želeli pomagati in nekaj delati. Mama nama nikoli ni rekla: "Pusti, bom jaz, ker bosta naredili narobe." Vedno nama je dovolila, da sva pomagali - skupaj smo mesile in oblikovale testo, rezale, pripravljale različne jedi. Tudi z babico sva veliko kuhali in pripravljali hrano, na primer skupaj sva delali varenike. Tako se je vse to počasi in čisto naravno zasidralo v meni. Zato sem mami zelo hvaležna, da nama je dovolila, da sva bili v kuhinji, da sva poskušali in se učili. Kasneje, ko sem nekje poskusila kakšno jed, ki mi je bila všeč, sem vedno želela ugotoviti, kako jo pripraviti. Vprašala sem za recept in se jo naučila narediti sama. Če mi prvič ni uspelo tako, kot sem želela, sem poskušala znova in znova, dokler nisem bila zadovoljna z rezultatom. Enako je bilo tudi s slovenskimi jedmi. Če mi je bila kakšna jed všeč, sem vprašala za recept in se jo naučila pripraviti sama, namesto da bi čakala, da mi jo bo nekdo spet skuhal. Mislim, da je prav ta radovednost in želja, da nekaj razumem in naredim sama, skozi leta vplivala na moj način kuhanja."
V drugem tednu tekmovanja je sodnike povsem presenetila in navdušila s čokoladnim medovikom oziroma medeno torto. Uspeh je bil veliko presenečenje tudi zanjo. Gulnaz: "Ko smo dobili nalogo pripraviti čokoladno torto, sem najprej razmišljala, kaj sploh narediti. Klasični biskviti in težke čokoladne kreme mi niso najbolj všeč, zato sem želela narediti nekaj, kar bo imelo izrazit okus po čokoladi, ampak bo še vedno lahkotno. Zato sem pomislila na svoj medovik. V Sloveniji ga je poskusilo že kar nekaj ljudi iz mojega kroga in skoraj vedno jih preseneti, koliko plasti ima, predvsem pa jim je zelo všeč. Tudi v moji družini je to eden najbolj priljubljenih tort. Ko ga pripravim, zelo hitro izgine. Zato sem si rekla: zakaj pa ne bi naredila nekaj podobnega, samo da ga prilagodim nalogi? Naredila sem enake tanke plasti kot pri medoviku, dodala svojo osnovno kremo, za čokoladni okus pa še čokoladni mousse. Namesto klasičnih drobtin sem dodala naribano temno in belo čokolado. Tako je nastala moja čokoladna različica medovika. Iskreno povedano, nisem pričakovala, da bo naredila takšen vtis. Ko sem videla torte drugih tekmovalcev, so bile mnoge zelo lepe, popolnoma obmazane in lepo dekorirane. Moja je bila v primerjavi z njimi videti precej preprosta. Vedela sem, da je okusna, ampak nisem pričakovala, da bodo sodniki izbrali prav mojo torto za pokušino in jo potem tako visoko ocenili. Ko sem slišala njihove komentarje, sem bila seveda zelo ponosna nase. Ne zato, ker bi komu kaj dokazala, ampak ker sem videla, da je moja ideja delovala in da sem lahko s svojo torto res navdušila sodnike. In njihova ocena me je iskreno zelo presenetila."
Ko se izrazimo, da se v MasterChefu ves čas dokazuje, nas popravi: "Ne bi rekla, da se v MasterChefu ves čas komu dokazujem. Nikoli nisem imela potrebe, da bi drugim dokazovala, kaj zmorem. Če moram kaj dokazati, je to predvsem meni sami. Pomembno mi je, da sama vem, da sem nekaj sposobna narediti, kaj si o tem mislijo drugi, pa mi nikoli ni bilo tako pomembno." Ji pa ogromno pomeni to, da je gledalcem sedla v srce. Veliko jih spremlja njeno zgodbo, navijajo zanjo in kuhajo z njo. Gulnaz: "Pred MasterChefom si res nisem predstavljala, da lahko ljudje, ki te sploh ne poznajo, tako iskreno navijajo zate. In prav zato mi njihova podpora pomeni toliko. Začeli so spremljati mojo zgodbo, brati moje objave na družbenih omrežjih, se naročati na moje profile in mi pisati. Vsak dan je teh sporočil in komentarjev več. Zdaj žal že ne uspem odgovoriti čisto vsem, čeprav se res trudim odgovoriti na čim več komentarjev in sporočil. Meni je pomembno, da človeka ne ignoriram. Če si je nekdo vzel čas, da mi napiše sporočilo, mi pove, da navija zame, ali pa mi pošlje fotografijo jedi, ki jo je pripravil po mojem receptu, se mi zdi prav, da mu ta čas tudi jaz vrnem in mu odgovorim. Včasih me je celo strah, da bom koga spregledala in ga s tem nehote prizadela." Všeč ji tudi to, da lahko Slovencem počasi predstavlja svojo kuhinjo, ruske in baškirske jedi, ki jih veliko ljudi tukaj prej ni poznalo ali jih nikoli niso pripravljali. Gulnaz: "Ko vidim, da jih kdo poskusi in mu je všeč, sem na to res ponosna. Na ta način lahko vsaj malo predstavim tudi svojo kulturo in od kod prihajam."
MasterChef Slovenija je na sporedu od ponedeljka do četrtka ob 20. uri na POP TV. Vsako oddajo si lahko ogledate dan prej na VOYO.

































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.