Iza stopila iz cone udobja: zaradi šova do ogromnega uspeha

Ko si se poslavljala od sodnikov, si jokala. Če se ne motimo, so bile to tvoje prve in zadnje solze v tekmovanju, ali smo morda kaj spregledali?

Res je, te solze so še mene presenetile, ker nisem pričakovala, da bo odhod iz oddaje zame tako žalostna stvar. V resnici sem sebe presenetila s tem, da sem prišla tako daleč, saj sem ob vstopu v oddajo svoje zmožnosti ocenjevala nekje med najboljših 10 ali 8, vendar sem z vsakim kuhanjem presenetila samo sebe in želja po polfinalu in finalu je bila vedno večja. Ko tekom oddaje pokažeš že nekaj dobrih krožnikov, ki te popeljejo na balkon, si včasih sam pri sebi misliš: "Saj zdaj sem že veliko pokazala, naredila sem si dobro reklamo in ne bo tako hudo, če zdaj enkrat 'letim' domov." Hkrati pa dlje kot prideš, manj si želiš domov, večja je želja po zmagi in vedno večji je tudi stres. Moje solze so bile iskrene in žalost ob odhodu je bila res velika, saj sem se zavedala, da odhajam zaradi meni osebno res 'bednih' napak, ampak hkrati vem, da vsak padec v meni izzove nov cilj, nov zagon in nove možnosti za uspeh.

Tvoja zadnja jed ni bila deležna pohval, toda lahko si bila ponosna na jedi, ki si jih skuhala v preteklih oddajah in so jih sodniki zelo pohvalili. Kateri dosežek ti bo najbolj ostal v spominu?

Vsekakor sem ponosna na vse svoje jedi, tudi tiste s hudimi 'kiksi', na primer potico, saj sem vse pripravljala s srcem ali pa vsaj z nasmeškom na obrazu. Večkrat so me moji krožniki na individualnem testu peljali na balkon in vesela sem, da sem sodnikom in gledalcem lahko pripravila jedi, ki so zdrave in okusne, saj je bil konec koncev to moj glavni namen. Še posebej pa sem ponosna na ribji brodet in 'lunch box' (škatlo za kosilo). Brodet zato, ker je jed, ki me spominja na mojo družino in čas, ki smo ga skupaj preživljali med poletjem ob dobri morski hrani, lunch box pa zato, ker se v svojem poslu največ ukvarjam s poučevanjem ljudi o hranljivosti obrokov in pripravo obrokov za v službo ali na pot.

Marmorni kolač ti je spodnesel tla pod nogami, to pa zaradi olja, ki si ga pozabila dodati. Ali je bila prevelika želja po polfinalu kriva za tvojo nezbranost?

Težko rečem, kaj je bilo dejansko krivo, ker je konec koncev za spodletelo jed vedno kriv tekmovalec sam. Pritisk in želja po polfinalu sta bila res velika in mogoče je vse to name vplivalo tako, da sem postala zmedena. Razlog ni bil zgolj olje, ampak celotna ideja, o kateri nisem dovolj dobro premislila. Glede na to, da so bile osnovne jedi precej preproste, se mi je zdelo, da sodniki od nas pričakujejo nekoliko več izvirnosti, zato sem si marmorni kolač zamislila v drugačni barvi. V osnovi je kolač iz bele in čokoladne mase, jaz pa sem želela temno barvo zamenjati z roza-rdečo. Celotne priprave sem se lotila napačno in pripravljala dve masi, eno svetlo in eno z jagodami, ki je bila predvsem zelo redka, povrh vsega pa sem pozabila dodati maščobo. Ko je Bine prišel do mene in sem ugotovila, da v kolač, ki se je že pekel, nisem dala olja, sem vedela, da je to zame konec, in lahko sem samo še upala, da komu spodleti bolj kot meni. Seveda sem pomislila, da bi se vsega lotila znova in naredila navaden marmorni kolač, ampak bila sem tudi realna, da mi v tako kratkem času to žal ne bi uspelo, saj se kolač ne bi spekel do konca. Zbranost ali nezbranost, kolač me je poslal domov. Sem pa vsaj vesela, da sem 'letela' ven na sladici, kar ni moje področje. (smeh)

Med tvojim slovesom je tudi Kaja Jurač potočila solzo ali dve. Od katerega tekmovalca pa se je bilo najtežje posloviti oziroma s kom si se najbolj povezala?

Verjetno so moje solze prekrile njene in iskreno povedano, tega res nisem opazila. Se pa spominjam, da mi je Kaja J. ravno dan ali dva pred tem kuhanjem zaupala, da vidi mene in Žana v finalu, in verjetno je bila šokirana nad mojim odhodom. Kar se tiče poslavljanja od sotekmovalcev, mi je še vedno najbolj hudo za Evo in Mojco, ker vem, da sta obe tekmovanje zapustili prezgodaj in bi lahko pokazali še ogromno čudovitih jedi. Z obema sem v času tekmovanja ustvarila posebno vez, kar ohranjamo še danes, in zelo sem vesela, da sem ju spoznala.

Kaja Jurač se je med kuhanjem precej zanašala na pomoč Žana Milosavljeviča, kar se ji je na koncu obrestovalo. Ti je žal, da ga nisi tudi sama povprašala za kakšen nasvet?

Sodelovanje v MasterChefu jemljem kot osebno zmago in menim, da lahko včasih izpadli tekmovalci svoj nastop v šovu izkoristijo veliko bolje kot sam zmagovalec, ker je od posameznika odvisno, kaj bo po šovu naredil iz sebe, kako dobro bo izkoristil prepoznavnost, kako bo razvil svoj posel in postal uspešen v tem, kar ga veseli. Jaz sem za pomoč na balkonu zaprosila takrat, ko sem jo resnično potrebovala, večino jedi pa sem pripravila sama po svojem navdihu in občutkih. Če je Kajo Jurač pomoč pripeljala na balkon, še ne pomeni, da jo je pripeljala do zmage. V polfinalu in finalu pomoči z balkona ni in tam se bo zelo dobro realizirala slika o tem, kdo resnično zna kuhati.

Kako je sodelovanje v MasterChefu vplivalo nate oziroma kakšne spremembe opažaš?

Sodelovanje v MasterChefu je v veliki meri vplivalo na moj posel, ki je v času predvajanja oddaje doživel ogromen uspeh. Poleg velikega povpraševanja po osebnem trenerstvu se je še posebej dvignilo zanimanje za prehransko svetovanje, kar je bil moj glavni cilj, ko sem vstopila v šov. Čeprav se sama nikoli ne bi prijavila v resničnostni šov, sem povabilo v MasterChef Slovenija prepoznala kot veliko priložnost za samopromocijo, in ker v tem, kar počnem, resnično uživam, sem stopila ven iz cone udobja in si rekla: "Grem! Kdor ne tvega, ne profitira!" MasterChef mi je dal priložnost, da se pokažem javnosti takšna, kot sem, iskrena, zabavna in predana svoji misiji, ki je usmerjena v zdravo in srečno življenje. Še posebej sem vesela, ker sem lahko v tem času izpeljala kar nekaj dogodkov, kjer sem združila šport in kulinariko, ki sta dve moji največji strasti. Čeprav so trenutni časi bolj težki za prirejanje dogodkov, sem prepričana, da me v prihodnosti čaka še mnogo priložnosti.

Povedala si, da boš pridobljeno znanje delila s svojimi najdražjimi in znanci. Nam lahko zaupaš, kakšni so njihovi komentarji na to tvojo kulinarično zakladnico?

Tekom tekmovanja sem pridobila ogromno znanja, ki ga zdaj zelo rada pokažem predvsem svojim bližnjim, vsekakor pa tudi v poslovnem smislu. Zelo imam rada druženja ob dobri hrani in res sem vesela, kadar lahko kaj dobrega skuham za svojo družino ali prijatelje, moja želja pa je tudi, da bi začela s catering ponudbo. Nekaj takšnih postrežb za manjše skupine sem že izvedla med poletjem in odziv je bil res fantastičen. Moji najbližji so mi bili vedno v podporo in vedno so radi jedli vse, kar sem pripravila, zdaj so pa še toliko bolj veseli, ko jih povabim na kosilo. Čeprav še vedno ostajam zvesta pripravi zdrave prehrane, se mi zdi, da lahko zelo veliko tehnik uporabim ravno na mojem področju.

Med tekmovalci se niso stkale samo prijateljske vezi, prišlo je tudi do nekaj poslovnih sodelovanj. S kom si se povezala sama?

Prijateljstvo se vedno lahko razvije v več smeri in z Mojco Kravina sva spoznali, da najini poslovni poti povezuje ena posebna vez – čiliji. Sama sem sicer velik ljubitelj pekoče hrane, ampak o njej nisem vedela veliko. Mojčine omake Pekočko so me navdušile predvsem zato, ker sem prvič poskusila pekočo omako, ki ni samo žgoča in pekoča, ampak izjemno lepo diši, je izjemno dobrega okusa in izjemno lepo peče. Imela sem priložnost spoznati tudi njen vrt in čudovite čilije, o katerih me je zelo dobro podučila. Še danes ne znam vseh na pamet, ampak zagotovo si bom zapomnila čili po imenu Bhut Jolokia, v katerega sem ugriznila in me je 'pralo' še celih deset minut. (smeh) Ker imajo čiliji veliko zdravilnih učinkov, sem s še toliko večjim veseljem stopila v sodelovanje z Mojco. Vedno, ko se srečava, kaj odbitega 'zakuhava'.

Kako še je sodelovanje v šovu vplivalo na tvojo poslovno pot?

Kot sem že omenila, je moj posel res zacvetel. Poleg fitnesa in zdrave prehrane, se vsekakor želim razširiti še v kulinarične vode, ampak ne v smislu odpiranja restavracije. Vedno več ponudbe dobivam za kuhanje na različnih dogodkih, ki so načrtovane za čas po koncu pandemije, ogromno je vabil za kuhanje na domu in na manjših zasebnih zabavah, kar me izjemno veseli. Predvsem mi je všeč, da ljudje cenijo moje znanje o zdravi prehrani in si točno to želijo na svojih srečanjih.

Kakšne cilje si si zastavila za bližnjo ali daljno prihodnost ter kaj bi pomenilo uresničitev tvojih sanj?

Mislim, da svoje sanje uresničujem iz dneva v dan. Najbolj me osrečuje delo z ljudmi in zato bom v svojem poslu ostala še kar nekaj časa. Za bližnjo prihodnost si v teh časih res težko delam kakšne večje načrte, ker je zaradi protikoronskih ukrepov vsak dan bolj nepredvidljiv. V prihodnosti pa si zagotovo želim, da bi lahko odšla še na nekaj daljših potovanj, kjer bi raziskovala kulinariko drugih koncev sveta. Od nekdaj so me zanimale drugačne kulture, njihova lokalna hrana in navade. Potovanja so velik del mojega življenja in to v teh časih najbolj pogrešam.

Poslovila si se tik pred polfinalom, v katerem se bodo pomerili štirje tekmovalci. Za koga boš navijala?

Moj velik favorit je Kaja Balentič in iz srca bi ji privoščila zmago. Spoznala sem jo kot kreativno in tehnično izpopolnjeno kuharico, poleg tega pa je še zelo pozitivna, nasmejana in polna energije. Zmaga pa naj najboljši!

Ne zamudite bitke za veliki finale letošnjega MasterChefa Slovenija prihodnji četrtek ob 20. uri na POP TV in že 24 ur prej na VOYO.