Jerneja razveseljuje s sladkimi dobrotami, kličejo jo iz vse Slovenije

Tvoja izločitev iz MasterChefa Slovenija je prišla povsem nepričakovano. V šoku nisi bila samo ti, tudi tvoji sotekmovalci niso bili ravnodušni. Kaj se je še dogajalo po koncu snemanja in koliko časa si potrebovala, da si v sebi predelala vse, kar se je zgodilo?

Hja, pa je prišlo tudi moje slovo. Res smo bili vsi šokirani, ker je bila ta odločitev nepričakovana. V tistem trenutku nisem utegnila kaj dosti razmišljati in procesirati. Najprej mi je na misel padla družina in kako čim prej priti domov in pasti v objem domačim, ki sem jih že kar močno pogrešala. Tisti dan nisem več razmišljala o tem, saj me je čakala še dolga pot domov. Hotela sem samo varno priti do svojih. Naslednji dan pa so začele po glavi švigati vse misli, vsa doživetja, vse, kar bi spremenila ... Ampak časa za obžalovanje ni bilo, začela se je karantena in morala sem se postaviti na realna tla, začeti reševati podjetje, iskati ideje in poti, kako delati in preživeti v ‘koronačasu’.

Žiga Deršek je izrazil željo, da bi se objela v slovo, a tega nisi storila. Ga morda nisi slišala ali tega nisi hotela storiti?

‘Joook’, Žigec, on je res en tak medo, ki bi ga kar imel doma na kavču, pa ga porabil za objeme, ko ti je hudo. Z Žigo sva se res razumela in postala prijatelja. Ampak v tistem šoku sem hotela res čim prej ven, ker sem imela že celo kepo v grlu. Ob prvi priložnosti sva se pa res objela in mi je namenil tudi kar nekaj spodbudnih besed, za kar sem mu res hvaležna.

Pa si bila takrat kaj jezna nanj in na Kajo Jurač, ki sta bila zelo kritična do tvojega vodenja? Kaja je povedala, da si bila kot vodja grozna, da si samo krilila z rokami.

Neee, na nikogar nisem bila jezna. Niti malo. Jezna sem bila sama nase, ker se nisem znala umiriti. Prišli smo že tako daleč, da smo že skoraj vohali zmago, balkon je vabil, pritisk je bil ogromen. Mogoče me je iz tira vrgla še neusklajenost med Žigom in Kajo, ker sta ves čas spraševala drug čez drugega in sploh nista gledala, kaj jima kažem, in nastala je cela zmeda.

Sodniki so ocenili, da si navodila za razliko od Žana Milosavljeviča predajala prehitro. Ali se strinjaš z njimi in bi morala ravnati, voditi drugače?

Jaz sem zelo temperamentna in to se je med izzivom tudi pokazalo. Potem ko sem videla, da se onadva ne moreta uskladiti, da ne vesta, kaj bo kdo počel, eden je govoril čez drugega, jaz pa nisem več vedela, komu naj kaj kažem in kaj kdo počne. Medtem ko je Žiga dobro ugotavljal in se mi je že zdelo, da sta se le uskladila, je Kaja začela spraševati prehitro in vse naenkrat. In spet nisem več vedela, komu naj kaj kažem. Potem me je začela grabiti panika, izdajati so me začeli živci in to je bil recept za neuspeh. Mogoče bi bilo bolje, da bi se za minutko ustavila, zadihala in začela znova.

Zdelo se je, da si med vsemi tekmovalci prav ti najbolj želiš osvojiti pokal in verjetno tudi denarno nagrado. Je bila prav prevelika želja po uspehu na koncu pogubna zate?

Res sem si želela zmage. Kdo pa si je ni? Ampak to je tekmovanje in treba je prenesti tudi poraz. Res mi ni bilo enostavno zapustiti šova, ampak treba se je pobrati in iz vsega povleči najboljše ter iti novim zmagam naproti. Za mene je zmaga že to, da sem prišla med najboljših 7, se veliko naučila in spoznala svoje meje ter našla še kakšen nov cilj v življenju.

Doslej je v vsaki sezoni MasterChefa izstopal vsaj en tekmovalec brez dlake na jeziku, ki pa ni bil priljubljen med gledalci. V tej sezoni si to bila ti. Zakaj so po tvojem mnenju gledalci tako kritični do tekmovalcev z nabrušenimi jeziki?

Res sem brez dlake na jeziku. Nikakor pa se nimam za hudobno in zahrbtno. Vsak od mojih sotekmovalcev je vedel, kaj si o kom mislim in pred njimi svojega mnenja nisem skrivala. To je tekmovanje in sem smo prišli po zmago in ne iskat najboljših prijateljev. To ni tekmovanje v priljubljenosti ali pa za osebnost leta, ampak tekmovanje za 50.000 evrov. Seveda je cilj, da se čim prej znebiš konkurence. Marsikaj je na televiziji drugače kot pa v realnem življenju. Verjeli ali ne, tudi s Tanjo Pirc se ne sovraživa. (smeh) Vsak se me bo spomnil po: “A ‘mamo to?” in ‘ezvoškeletnekem, tekmovalci vedo, za kaj gre, pa po tem, da sem pred vrati studia čisto vsakega spravila v smeh.

Kakšnih odzivov pa si deležna v živo, najsibo v ožjem družinskem krogu ali pa med neznanci?

V živo je čisto drugače. Kamorkoli pridem, me ljudje prepoznajo, se z mano fotografirajo, kaj rečemo, veliko jih naroči tortice z željo, da jih osebno dostavim in se podružimo. Doma imam vso podporo in vsi, ki me poznajo, vedo, kakšna sem v resnici. Moram priznati, da imam res veliko podpore in res sem hvaležna za vsako sporočilo, spodbudno besedo, navijanje, ki sem ga deležna. Tukaj res ena veliiikaaa hvala vsej moji družini, prijateljem in navijačem. Se pa še vedno navajam na vse, ko me ljudje ustavljajo pred trgovino, na cesti ... Na Facebook ‘hejterje’ pa se ne oziram. Če jim to dviga samozavest, pa naj. Bom pa priznala, da sem šokirana nad določenimi ljudmi, iz katerih res seva hudobija. Ko prav privoščijo človeku samo slabo, prav uničili bi ga in ob tem uživali. To pa mi ne gre v račun. 

Videli smo, da si dober mesec nazaj osrečila deklico, ki ji starši za rojstni dan niso mogli podariti torte, pa si jo spekla sama in jo zelo razveselila.

Ja, res je. Sicer to ni bila prva tortica za tak namen. Nasploh smo doma dobrodelni, sama pomagam, kjer le lahko. Sicer tega ne obešam na veliki zvon, če pa lahko s kakšno objavo spodbudim koga, da pomaga ali pa, da se javi kdo, ki je potreben pomoči, se vedno rade volje odzovem, sploh če gre za otroke. In kot sem takrat zapisala, vsak otrok si zasluži tortico za rojstni dan, in če mu lahko to omogočim, bom to tudi storila. In kaj je lepšega kot osrečiti otroka?

Kako zelo se te dotaknejo takšne žalostne zgodbe?

Takšne zgodbe se me zelo dotaknejo. To je moja šibka točka in vsak, ki me pozna, ve, da bom vedno in vsakomur priskočila na pomoč. Sploh sedaj, ko prihaja tisti čas v letu, veseli december, večkrat zasledimo žalostne zgodbe o družinah, ki potrebujejo pomoč. To se me res dotakne in potem samo razmišljam, kaj lahko naredim, da pomagam. Čeprav sami ne živimo v ne vem kakšnem razkošju, se raje čemu odpovemo, pa razveselimo kakšno družino, otroka. Vsak december sodelujem v različnih dobrodelnih akcijah in kot ste opazili, pomagam, pa čeprav samo s tortico.

Kako je sodelovanje v šovu vplivalo nate in na tvojo sladko poklicno pot?

Moja sladka pot ostaja sladka. Res nas je tale korona omejila na vse možne načine, ampak se ne dam in grizem naprej. Trenutno dostavljam po vsej Sloveniji, kličejo me res od povsod. Komaj čakam, da gre tale virus mimo in izpeljem vse projekte, ki sem si jih zadala.

Šov se nadaljuje brez tebe in pokal čaka na enega izmed najboljše šesterice. Kdo je v tvojih očeh zmagovalec?

V mojih očeh smo zmagovalci vsi. Vsi smo preživeli vse te pritiske in živčne vojne, podtikanja in nore scene, in že zato, da smo prišli v ta šov, je vsak zase zmagovalec. Vsak je dosegel in še dosega neke cilje, in ko mu to uspe, je že to zmaga. Navijam pa za Kajo Jurač in Žigo Derška.

Prihodnjič se bo pet tekmovalcev borilo za zadnja tri mesta v polfinalu MasterChefa Slovenija. Ne zamudite v četrtek ob 20. uri na POP TV in že 24 ur prej na VOYO.