V tem tednu smo spremljali boje za mesta v najboljši peterici. Bil si zmagovalec dvoboja, v katerem si se pomeril z Gregorjem Spudičem. Resda je zmago na koncu slavila Anna Masieievska, a so sodniki zelo pohvalili tvojo skagenroro. Ali si po oddaji dobil objem in poljubček, kot je tvoji dragi Jeanette naročil Mojmir Šiftar?
Seveda! (smeh) Mojmirjeva opazka mi je bila zelo simpatična in sem se je še toliko bolj razveselil, ker je bila v oddaji omenjena tudi moja partnerka. Takšne malenkosti ti v vsem tem dogajanju veliko pomenijo. Partnerka mi je ves čas stala ob strani, me spodbujala in verjela vame, tudi takrat, ko sam mogoče nisem bil najbolj prepričan vase. Tako da objem in poljubček zagotovo nista manjkala.
Na izzivu s skrivnostnima škatlama si na sodnike naredil velik vtis. Ker si kljub temu moral priznati premoč Dominiku Gajšku, si šel na izločitveni test, ki pa si ga opravil z odliko. Kako zelo so ti pohvale sodnikov pobožale dušo, še posebej po neuspehu na drugem kuhanju?
Zelo. V MasterChefu se hitro naučiš, da ne moreš vedno zmagovati, ne glede na to, koliko truda vložiš v posamezno jed. Po drugem kuhanju sem bil razočaran, predvsem nad sabo, saj sem vedel, da zmorem več. Zato so mi pohvale sodnikov pri skagenrori in pozneje na izločitvenem testu toliko več pomenile. Niso bile samo pohvala jedi, ampak tudi potrditev, da sem na pravi poti in da se moje delo, trud ter napredek poznajo. Kot nekdanji športnik sem navajen tekmovanja, porazi pa so me vedno učili, da se je treba pobrati in iti naprej. In prav to sem poskušal pokazati tudi v kuhinji.
Uvrstitev v peterico najboljših si označil za največji dosežek v svojem življenju. Takrat si razkril, da ti kljub drugačnim pričakovanjem ni šlo dobro v šoli. Zato si bil toliko bolj ganjen, kajti dobil si potrditev, da si na pravi poti. Kako pa je bilo po koncu snemanja, ko je zagotovo vse skupaj šele prišlo za tabo?
Uvrstitev med najboljših pet je bila zame veliko več kot samo rezultat v kuharskem tekmovanju. To je bil cilj, ki sem si ga zastavil že pred vstopom v MasterChef, in ko sem ga dosegel, so me preplavila čustva. Morda je komu takšna izjava nekoliko nenavadna, ampak zame ima posebno težo. V življenju sem imel precej drugačne predstave o svoji poti, tudi šola mi ni šla vedno tako, kot bi si želel oziroma kot so drugi pričakovali od mene. V MasterChefu pa sem dobil priložnost, da pokažem, kaj znam, koliko sem sposoben in predvsem, da lahko z vztrajnostjo dosežem nekaj velikega. Ko se je snemanje končalo in sem se vrnil v vsakdanje življenje, sem šele zares začel dojemati, kaj mi je uspelo. Med snemanjem si ves čas v nekem ritmu, razmišljaš o naslednjem izzivu, naslednji jedi in naslednji odločitvi. Šele doma, ko se vse skupaj umiri, pridejo na plano vsi spomini in čustva. Najbolj ponosen sem, da sem si dokazal, da se lahko tudi zunaj okvirjev, ki jih drugi pričakujejo od tebe, najde prava pot. MasterChef mi je dal veliko več kot samo kuharsko znanje – dal mi je samozavest in potrditev, da moram zaupati vase.
Za konec, kaj pa je pomenila tista gesta, ki si jo namenil sodnikom, preden si se povzpel na balkon?
To je bil čisto spontan trenutek. V tistem trenutku se je v meni nabralo ogromno čustev – olajšanje, veselje, ponos in hvaležnost. Z gesto sem želel pokazati spoštovanje sodnikom, ki so me skozi celotno tekmovanje usmerjali, spodbujali, pa tudi postavljali pred zahtevne izzive. Njihove kritike niso bile vedno lahke, ampak sem jih poskušal sprejeti kot priložnost za napredek. Mislim, da je bila tista gesta preprosto moj način, da jim brez veliko besed povem: Hvala, uspelo mi je.
MasterChef Slovenija je na sporedu od ponedeljka do četrtka ob 20. uri na POP TV. Vsako oddajo si lahko ogledate dan prej na VOYO.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.