Dušan Šubic

Starost: 50 let

Kraj: Kranj

Izobrazba/Zaposlitev: diplomirani organizator, menedžer

Življenjski moto: Delaj to, kar rad delaš.

Opiši se:

Sem pravkar dopolnil 50 let, tako pravi osebna izkaznica, jaz pa sem še vedno tam pri 25 letih. Delam v IT-oddelku trgovskega podjetja, ukvarjam se s podatki, izmenjavo, pripravo ter iskanjem po podatkih. Seveda je vse to hitreje, če napišem kak program. Pred časom sem se ukvarjal z modelarstvom – radijsko vodenimi letali. Trenutno so vsi v hangarju (beri: v kleti). Včasih sem tudi kaj zašil, pa ne samo luknje v nogavicah, tudi kakšno srajco ali hlače. Samo tega je že davno. Z veseljem se lotevam novih zanimivih stvari. Pomagam prijateljem pri kakšnih obnovitvenih delih oz. tehničnih izzivih – ali popravljanju česa ali pa samo sestavljanju pohištva. Poleg tega, da imam poseben odnos do kuhinjskih pripomočkov, ga imam tudi do ročnega orodja. (smeh)

Sem član Društva MENSA Slovenija (to je tistih 'ta brihtnih' :P), v katerem sem zadolžen za denarne transakcije – blagajnik. Za fizično sprostitev letam s sesalnikom in krpo po stanovanju, če se pa tega naveličam, pa z veseljem vzamem v roke lopar za badminton, seveda za partijo igre, ne za muhe loviti. Rad sedem na kolo, obiščem savno. Poleti pa najbolj uživam na dopustu v kampu ob morju v borovem gozdičku, nastanjen v šotoru. U, saj res, skoraj pozabil, zelo rad plešem, sicer sem malo zarjavel, a se vedno me močno zasrbijo pete. Tako, da če postanem zvezda (zmagam), se bom kar prijavil na Zvezde plešejo!

Najbolj žalostna zgodba o sebi ...

Ne maram, da se drugim smilim … Je pa verjetno najbolj žalosten dogodek ta, ko sva z bivšo ženo po dolgem in napornem poskušanju zanositve le prišla do črtice na testu za nosečnost, a se je nepopisno veselje naslednji dan končalo. Bila je izven maternično noseča.

Imaš domače ljubljenčke?

Ribe. Ne lajajo, ne puščajo dlak, pa nikoli niso žejne . Šalo na stran. Ribe so po mojem mnenju primerne za blok, ker res ne povzročajo hrupa, pa še kak dan so lahko brez hrane, če se slučajno kje 'zataknem'.

Kdaj si se prvič 'srečal'/'spopadel' s kuhalnico? Opiši izkušnjo.

S kuhalnico sem se definitivno srečal v otroštvu, ko sem radovedno opazoval mamo pri kuharskih opravilih. Je pa bilo, tako bolj samostojno delo v kuhinji, ko smo/sem prišel do knjige 'Kolači vaš ponos', iz katere sem naprej, če me spomin ne vara, naredil marmorni kolač.

Kdo te je navdihnil za kuhanje: šovi ali mama, babica ... 

Po moje je bila navdih za kuhanje mama, predvsem pa sem občutil veselje, ko so gostje oz. lačna usta po hranjenju pokazala zadovoljstvo s pripravljeno hrano. Kuham iz svojega veselja in za svoje veselje in tistega, ki pripravljeno hrano poje.

Katera je bila tvoja prva kuharska mojstrovina in kdo jo je prvi poskusil? 

Definirajte mojstrovino … Če sam določam, potem so to torte iz mojega zadnjega obdobja. Začel sem z jagodno in potem metino, pa z bučnim oljem … Imam tri skupine preizkuševalcev: sestrina družina, bližnji prijatelji in sodelavci.

Največji eksperiment, ki si ga izvedel v kuhinji?

Običajno je moj drugi poizkus po uspeli izvedbi po receptu vedno sprememba le-tega. Včasih rata, kdaj pa mora tudi v koš za smeti.

Bi rekel, da si v kuhinji urejen in se držiš posodic, meric in postopkov ali vlada popoln kaos? 

Tam kjer mora biti – slaščičarstvo – vlada red. Pri pripravi mesa in zelenjava praktično nikoli.

Ali raje kuhaš ali pečeš? Zakaj?

Pečem. Verjetno izvira iz otroške ljubezni do peke. Spomnil sem se še, kako sem opazoval, kako se peče potica ali pa pazil, da se piškoti ne bi zažgali.

Slano ali sladko? Zakaj?

Sladko. Verjetno tudi zato, ker sladko počaka kak dan ali dva slano pa je običajno treba pojesti v kratkem času.

Zakaj in katera je tvoja najljubša kuharska specialiteta, za katero upaš priseči, da bi sezula tudi naše sodnike? 

Uh, ne vem, če katera. Mene ni še nobena.

Koliko časa na dan/teden preživiš v kuhinji?

Kadar pečem/kuham dve do tri ure/dan. Veliko krat pa 0 minut. Samo zase ne kuham, ker je težko skuhati tako malo, da ne bi bilo preveč za enega in bi moral 'stran metati'. Tega pa ne maram.

Tvoje najljubše in najmanj ljubo kuharsko opravilo, česa res ne maraš? 

Ni ravno kuharsko, pomivanje posode. Kot sem že omenil, kar počnem rad, počnem, tako da mi ni nič odveč, no mogoče, ko je na kakšno stvar treba čakati (pre)dolgo, da vidiš rezultat. Recimo strjevanje torte v hladilniku.

S čim nameravaš navdušiti naše sodnike?
Menim, da sem iznajdljiv, spreten in hitro dojemljiv. Mogoče jih presenetim s tem. Da o perfekciji ne govorim.

Se ti zdi, da bo v MasterChefu težko? 
Vsaka stvar, ki jo vzameš resno, je težka. Nisem ne kuhar ne kak tekmovalec, zato se mi zdi, da bo kdaj pa kdaj tudi težko. Saj mora biti. Osvojiti naslov MC le ni tako lahko.

Katerega od naših sodnikov te je najbolj strah in s kom misliš, da boš razvil najboljši odnos?
Če bom dal vse od sebe, me ni strah nobenega, definitivno pa spoštujem vse tri, kar pomeni, da se jih malce tudi bojim. Vsekakor si želim vzpostaviti/razviti najboljši odnos z vsemi tremi. Je pa res, da sta mi bliže Luka (tradicionalna kuhinja) in Karim (sladice).

Če bi lahko en teden kuhal z enim od sodnikov, koga bi izbral? 
Bineta.

Kako misliš, da se boš spopadal s stresom pred kamerami? 
Po zadnjih izkušnjah s kamerami lahko rečem, da kamer niti ne bom opazil. Kako pa bom s stresom pred njimi? Tako kot drugje. Globoko vdihnil in iskal rešitev. Upam, da hujšega ne bo.