Ljubislav Petrovski

Starost: 42 let

Kraj: Hrušica

Izobrazba/Zaposlitev: elektrotehnik energetik

Življenjski moto: Sem to, kar sem, in samo pozitivno naprej!

Opiši se:

Sem iskren, dobrosrčen, radoveden, igriv, vedno za hece, družaben, rad pomagam s srcem. Zadovoljen sem z malimi stvarmi. Vesel sem, ko nekomu polepšam dan in ustvarim nasmeh na licu. Pravijo mi, da sem dobrosrčnež, kar se popolnoma strinjam. Vse, kar v življenju počnem, se lotim s srcem. Vsako stvar, ki jo hočem narediti, jo poskušam narediti perfektno. Sem inovativen. Poskušam najti rešitve ter izboljšave. To mi pride tudi prav pri svoji kuhariji. Pri vsaki stvari me pritegnejo podrobnosti - kako, kaj in zakaj. V službi, med delom, velikokrat dobivam ideje o svojih krožnikih ter jedeh, ki jih kasneje tudi spravim na krožnik. Življenje skušam živeti z veliko pozitivo in humorjem.

Najbolj zabavna zgodba o tebi …

Ta se mi zdi taka zanimiva, čeprav jih je res veliko. Ko sem začel delati med počitnicami v Savi Kranj (srednja šola), me je nadrejeni vprašal za ime in priimek. Mu povem Ljubislav Petrovski. Potem me vpraša: 'Kva šta diraš'. Mi ni bilo jasno, kva-šta diram, sem mu odgovoril, da 'nič ne diram'. Sem mislil da me heca, zaradi priimka. Pa me je gledal in se začel smejati. V gorenjskem naglasu me je vprašal: 'Kaj študiram'. Ko sem začel potem s počitniškim delo, so me dali delati z enim, ki je vedno pel med delom. Kasneje so me premestili na drug oddelek, pa zopet pride nadrejeni in mi pravi: 'Pridi Petrovski, bova nekaj zapela z gurtno'. Jaz ga zopet gledam in si mislim, kaj bom zdaj pel, pa s tistim tipom, ki vedno poje. Sam še to se mi manjka. Sem bil tiho in sem šel z njim. Ko sva prišla, sem videl, zakaj se gre. Gurtna ni bil tisti sodelavec, ampak trak za dvigovanje težkih bremen. Jaz nisem takrat vedel, da se temu traku reče GURTNA. Sem mislil, da tistega sodelavca kličejo Gurtna.

Najbolj žalostna zgodba o tebi ...

Najbolj žalostno mi je, da sem ostal brez očeta pri 22 letih.

Imaš domače ljubljenčke?

Nimam domačih ljubljenčkov. Velikokrat skrbim za zajčka Zekota od nečakinj.

Kdaj si se prvič 'srečal'/'spopadel' s kuhalnico?

V bistvu sem bil v stiku s kuhalnico že od malih nog, ko sem staršem pomagal v kuhinji. Sem bil zelo radoveden, kaj starša počneta in kako. Meni je bilo to zanimivo, poleg vseh ostalih stvari (kvačkanje, šivanje, popravilo stoenke ...). Spomnim se, ko je ati delal neko specialiteto s svinjskim filejem in suhimi slivami. Meni je bilo to tako zanimivo, kako to meso in suhe slive. Pomagal sem mu pri polnjenju fileja. Ko sem to probal, se mi je takrat odprl čisto novi svet. To me je tako fasciniralo in pritegnilo v kuharijo.

Kdo te je navdihnil za kuhanje: šovi ali mama, babica ...

Moja starša, vsekakor. Kot sem že prej omenil, oče, ko je delal svinjski file polnjen s suhimi slivami. Mami je kuhala nekako tisto klasiko, oče pa je vedno delal neke specialitete. Mene je to tako fasciniralo in pritegnilo v kuharijo. Čeprav sem kasneje začel z malo resno kuharijo in eksperimentiranjem. 

Katera je bila tvoja prva kuharska mojstrovina in kdo jo je prvi poskusil?

Sicer vsako jed, ko eksperimentiram, poskusita moji dve nečakinji, takrat vidim, kakšna je jed. Lahko bi tudi izpostavil, ko sem naredil svoj Martin Krpanov zrezek, takrat sem nesel v službo za poskus. Vedno mi pravijo, da od gledanja ni nič, da jih samo dražim.

Največji eksperiment, ki si ga izvedel v kuhinji?

Takih eksperimentov je več, rafaelo batak (piščanec s čokolado), špageti z ananasom … Po navadi poskusim kakšne take kombinacije ki še ne obstajajo, oziroma še nisem slišal za njih, malo drugačno. Lahko, da jih je že nekdo delal ali pa že obstajajo. Vse, kar naredim, so moje zamisli in kombinacije. Večinoma poskusim iz več jedi narediti nekaj svojega, drugačnega. Take stvari objavljam na Facebook v svoji ter drugih kuharski skupinah. Moram pripomniti, da je bil odziv dober. Meni osebno so se mi zdele dobre te kombinacije.

Bi rekel, da si v kuhinji urejen in se držiš posodic, meric in postopkov ali vlada popoln kaos? 

Na začetku so bile merice, kjer sem se držal postopkov. Hitro sčasoma pa sem merice opustil, ko sem začel po občutku eksperimentirat nekaj novega. To je bil zame vedno izziv. Poskusiti narediti nekaj novega in drugačnega. Ni mi zanimivo, da bi delal enake stvari. Tako sem potem razmišljal in ustvarjal jedi, kjer sem jih predstavil na Facebooku in Instagramu. Vsekakor pri meni trpi pomivalni stroj.

Ali raje kuhaš ali pečeš?

Največkrat pečem, kuham bolj pogosto. Odvisno, kaj mi pade na misel. Večinoma kuham za sproti. Včasih pa si naredim kakšno jed, ki jo imam lahko za več dni, takrat pa potem iz te jedi naredim kaj drugačnega ali kaj dodam.

Slano ali sladko?

Večinoma slano, bolj poredko sladko. Nekako se držim, čim manj sladkega, ker se potem še bolj odpre apetit. Včasih pa poskusim kaj narediti, npr. kombinacijo sladko-slano. Kar mi je nekako boljše kot pa samo sladko. 

Zakaj in katera je tvoja najljubša kuharska specialiteta, za katero upaš priseči, da bi sezula tudi naše sodnike? 

Pomladno-poletno-jesensko-zimski zavitek (zavitek štirje letni časi). V zavitku so mi zanimive kombinacije sestavin (puranov file, ananas, mocarela, začimbe, vlečeno testo, rezine dimljene slanine). Nekako v smislu enega obroka, vse v enem, vendar z dodatkom zelenjave. Priseči ne upam, mislim pa, da bi jim bilo všeč.

Koliko časa na dan/teden preživiš v kuhinji?

Vsak dan, vsaj dvakrat po dve uri, ko kuham in eksperimentiram. Kakšen dan tudi več.

Tvoje najljubše in najmanj ljubo kuharsko opravilo, česa res ne maraš? 

Najljubša: priprava sestavin za kuhanje. Najmanj ljubo: kaj pa vem, po vsem tem pospravljanja posode, vendar se tudi tega lotim, brez tega ne gre.

S čim nameravaš navdušiti naše sodnike?

Z voljo, pozitivo in poslušnostjo do kuharije in o kuhariji. Od takih kuharskih mojstrov se naučiš največ.

Se ti zdi, da bo v MasterChefu težko? 

Mislim da bo, a z vsakim novim izzivom, izkušnjam je treba iti naproti. Tako se 'kališ', tudi v življenju, na vseh področjih.

Katerega od naših sodnikov te je najbolj strah in s kom misliš, da boš razvil najboljši odnos? Zakaj? 

Kaj pa vem, bomo videli, to so le profesionalci v svoji stroki.

Če bi lahko en teden kuhal z enim od sodnikov, koga bi izbral? 

Karim.

Kako misliš, da se boš spopadal s stresom pred kamerami? 

Poskušal bom biti čim bolj sproščen, upam da mi uspe. Odklopiti v glavi zunanje dejavnike in se posvetiti kuhariji.