V MasterChef kuhinjo si prišel iz svoje kavarne, kjer goste med drugim razveseljuješ s svojimi sladkimi dobrotami. Kakšen je bil preskok iz znanega okolja v adrenalinski MasterChef tempo?
Preskok je bil ogromen, vajen sem adrenalina in pritiskov, ampak v MasterChef kuhinji je čisto drugače. Dokler tega ne doživiš, si ne moreš predstavljati, kako zelo. Na koncu sem spoznal, da je bil to pozitiven pritisk, saj sem veliko spoznal o samem sebi, in me je dobro pripravil tudi za prihodnje pritiske, ki so neizbežni v življenju.
Pokazal si izjemno borbenost, a so te sodniki večkrat pograjali zaradi površnosti. Ali je bilo to zaradi pritiska ob odštevanju MasterChef ure?
Glede površnosti so me opozarjali vsi bližnji že pred tekmovanjem, sodniki so mi tudi dokaj hitro dali vedeti in me večkrat postavili na realna tla. To me je privedlo do spoznanja, da moram nujno delati na tem področju. Življenje me je naučilo, da ko sem pod pritiskom, postanem zbegan in mi fokus hitro zbeži. Zato bi mogoče res rekel, da je odštevanje ure povzročilo dodatno površnost, katero sem težko nadzoroval.
Doživel si padce, imel pa si tudi razloge za veselje. Spomnimo se izvrstnega segedina, dobrih rezultatov med kuhanjem z Michelinovimi chefi, doprinosa k skupinskim izzivom, enkrat si skupino popeljal do zmage kot vodja. Na kateri dosežek si najbolj ponosen?
Najbolj ponosen sem na dosežek, ko sem kot vodja premagal nasprotno ekipo. To mi je dalo potrditev, da se znam soočati s problemi in jih reševati. Ta občutek zmage, ko popelješ na balkon sotekmovalce, za katere si bil odgovoren, je neopisljiv!
V MasterChef tekmovanju si se uspel uvrstiti med najboljšo deseterico kuharjev sezone. Koliko ti je to pomenilo?
Top deset je prva prelomnica za vse nas tekmovalce, prvi mejnik, ki smo si ga vsi želeli doseči. Da sem bil dovolj dober za deseterico najboljših v MasterChef tekmovanju, ob tem sem bil zelo ponosen nase.
Zate je bil odločilen izločitveni test, na katerem ste morali pripraviti slovenski zajtrk. Kje se je zalomilo oziroma kaj bi naredil drugače, če bi imel to možnost?
Iskreno, spremenil ne bi ničesar, vse se zgodi z razlogom. In zaradi tega, da sem ostal zadnji in izpadel na izzivu slovenskega zajtrka, nisem razočaran. Po eni strani se mi je, ko sem izvedel, da zapuščam kuhinjo, odvalilo ogromno breme pritiska in stresa, s katerim smo se soočali vsi tekmovalci. Po drugi strani mi je bilo edino žal, da ne bom več užival v družbi izvrstnih ljudi in kuhal med njimi. Če odmislimo ves pritisk in stres, je bilo kuhanje ob takih mojstrih, kot so naši sodniki in gostje z Michelinovimi zvezdicami, in poleg vseh tekmovalcev eden večjih užitkov v mojem življenju.
Tvoj odhod je pomenil konec treh mušketirjev. Od kod takšna zagretost, da bi 11. MasterChef pokal domov odnesel moški? Navsezadnje smo doslej imeli samo dve zmagovalki.
Že od štarta smo bili moški v manjšini in smo se kar hitro povezali med seboj in držali skupaj, imeli taktike na skupinskih izzivih, kako se izbirati med seboj, da imamo več možnosti za napredovanje. Seveda privoščim zmago najboljšemu, pa četudi bo to ženska.
Jure Kirbiš je povedal, da si bil eden njegovih najboljših prijateljev v tekmovanju. Nam lahko zaupaš zanimivosti iz zakulisja, med katerimi so se spletale vaše vezi?
Vsako jutro smo se pred snemanjem dobili na kavici. Konstantno smo bili skupaj in navezali lepa prijateljstva, ki bodo definitivno trajala, saj smo si od štarta pomagali, in verjamem, da bo tudi v prihodnje tako. Veliko smo se šalili, kartali, smejali, medtem ko so drugi študirali iz svojih zapiskov. Tudi kakšna vragolija nam je šla po glavi. Enkrat sem se spotaknil ob kabel nekih pomembnih luči za snemanja. Kdo drug kot jaz, seveda. V glavnem, kar naenkrat je bil naš vhod v MasterChef kuhinjo v temi. Vsi so pogledali mene, vtikač sem hitro vklopil nazaj in vse je bilo v redu. Smeha ni manjkalo.
MasterChef vas je povezal in sedaj skupaj kuhate na kulinaričnih dogodkih po Sloveniji. Kakšnih odzivov si deležen?
Pred kratkim smo se jaz, Jure in Dan udeležili dogodka Viva la pasta v Kopru. Prvič smo se pokazali javnosti in odziv je bil zelo lep. Kar kocine so mi nekajkrat šle pokonci od komentarjev obiskovalcev. Na koncu dneva so me bolele ličnice od nasmeha, ki sem ga imel celotni dan na obrazu. Res je bilo 'uau'. Sem pa opazil tudi, da veliko mladine in otrok gleda tekmovanje in jih zanima kuhanje. Zelo sem vesel, ko vidim, da tako mlade že zdaj zanima pot v kulinariko in da sem bil del tega, kar spodbuja mlade, da se podajo na to pot.
Kakšne načrte pa imaš za prihodnost in ali je restavracija še vedno tvoj življenjski cilj?
Za to poletje imam velike načrte v sami kavarni, kjer bom ob četrtkih prirejal dogodke z živo glasbo in z nekaterimi tekmovalci bomo tudi kaj dobrega skuhali. Plan imam tudi delati na drugih dogodkih, se udeleževati raznih festivalov, sejmov, druženj in risati veselje na obraze s svojo ponudbo. Želja po restavraciji je še vedno, vendar se bo to zgodilo, ko bom najprej postavil na noge mojo kavarno 'Moja rolada'.
Ob slovesu si zmago napovedal Barbari Poljanec, ki si jo opisal kot 'majhen, skrit dragulj, ki ga bo težko premagati'. Ali si tudi danes takšnega mnenja?
Tudi danes sem mnenja, da gre naša Barbi proti zmagi, saj je odlična kuharica in tudi slaščičarka. Navijam seveda za največjega, ampak potihoma tudi za njo.
Ne zamudite nove oddaje MasterChef Slovenija nocoj ob 21.10 na POP TV.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.