Nika Ambrožič Urbas: Mož Matjaž je izvrsten kuhar

MasterChef Slovenija preseneča z vedno novimi izzivi in tokrat so morali tekmovalci pripraviti brunch. Da so ustvarjalci na okušanje in ocenjevanje povabili prav tebe, najbrž ni bilo presenečenje?

O, pa sem vseeno bila presenečena in to nadvse prijetno! Zame je bilo to gostovanje posebne vrste izziv, saj me je zanimalo, kako se bom znašla med ocenjevanjem hrane. To je seveda nekaj povsem drugega kot ocenjevanje plesnih točk. Ker pa imam do hrane razvit lep, spoštljiv odnos in ne nazadnje hrano velikokrat uporabljam za izhodišče pri snovanju svojih ‘nikizmov’, pa se mi naloga ni zdela tako nemogoča. Lahko vam povem, da sem tudi zato med snemanjem neskončno uživala!

Si nepogrešljiv del sodniške četverice v še eni priljubljeni oddaji POP TV-ja, Zvezde plešejo. Kako pa je bilo ocenjevati ples najboljših amaterskih kuharjev za kuharskimi postajami v MasterChefu Slovenija?

Najprej me je presenetila silna dinamika, ki vlada v kuhinji. Kakšen tempo! In, mimogrede, kapo dol vsem tekmovalcem. V tako kratkem času sestaviti koncept jedi, potem pa jed pripraviti in to s pomočjo aparatov, ki jih kljub vsemu ne poznaš tako dobro kot domačo pečico ali mešalnik, to se mi zdi fenomenalno. V družbi ostalih treh sodnikov sem se počutila krasno, saj so me zelo lepo sprejeli. Sem pa ugotovila, da med ocenjevanjem plesa in ocenjevanjem jedi obstaja skupna točka. Oboje je kreativno izražanje, ki je zmes fizične aktivnosti, upoštevanja ritma in ustvarjanja lepe zgodbe. Iz tega sem izhajala tudi pri svojem ocenjevanju.

Kot sodnica na srečo tekmovalcev, kar se neusmiljenosti tiče, nisi bila nič kaj podobna legendarnemu Gordonu Ramseyju, si se pa med ocenjevanjem odločila, da ne boš pokusila zadnjih jedi, ki jih je skuhal Sandi Komlanc. Tekmovalca je odločitev strašno prizadela, komentiral je: "Naučil sem se, da moraš biti v življenju zelo hinavski, da se 'pošlepaš', kadar je možno. Ne ustvarjaj nič sam, zaradi tega, ker ne boš kaj dosti pridobil." Ali te je njegova reakcija presenetila?

Upam, da Sandija odločitev vendarle ni tako hudo prizadela oziroma da razume, da kljub temu spoštujem in cenim njegov trud. Vendarle sem na začetku izziva postavila jasne kriterije, ki so zapečatili moj način ocenjevanja. Če se izziva lotiš sam, kot je Sandi to zelo pogumno storil, potem je najpomembneje, da preračunljivo izpostaviš svoje prednosti. Obenem pa se še toliko bolj zavedaš svojih šibkih točk in se potrudiš, da te ne pridejo do izraza. Njegova reakcija me ni presenetila. V MasterChefu se namreč kuha in diha s strastjo. Prepričana pa sem, da bo Sandi v tej izkušnji našel nekaj pozitivnega.

Glede na slišano in videno v MasterChefu Slovenija ti je tvoje telo lahko hvaležno, ker mu daješ tisto, kar resnično potrebuje. Kakšne pa so bile oziroma so tvoje najljubše nezdrave razvade?

Najlepša hvala, zelo ste ljubeznivi. Pravzaprav imam kar srečo, ker mi disciplinirano prehranjevanje ne povzroča težav. Tako se brez silnih pretresov zlahka odpovem vsem nezdravim razvadam oziroma z njimi tako ali tako ne pretiravam. Morda me lahko še najbolj zvije vrečka smokijev ali čipsa s tartufi.

Načela zdravega prehranjevanja si ponotranjila že v otroštvu, saj je tvoj oče živilski tehnolog. Vemo pa, da otroci včasih nočejo razumeti, kaj je dobro in zdravo zanje. Si se tudi sama v otroštvu upirala, se pogajala za mizo?

Zdaj bo vse skupaj zvenelo skrajno hvalisavo. Vendar v otroštvu nisem imela nikakršnih težav z zdravo hrano. Če vam zaupam, da je bila moja najljubša hrana vložena rdeča pesa, ki tudi danes ne sme manjkati v mojem hladilniku, potem vam je verjetno vse jasno (smeh). Oboževala sem živila, ki jih sicer, morda klišejsko, uvršamo na seznam jedi, ki so pri otrocih sila nepriljubljene. Od brokolija do radiča, špinače in podobnega. Obenem pa nisem bila pretirano sladkosneda. To se tudi do danes ni spremenilo.  

Kateri delček očetovega znanja pa se ti zdi najbolj dragocen?

Torej, moj oče velja za pravo prehrambeno enciklopedijo in zato je bilo pri nas doma vedno nadvse pomembno, da je hrana, ki jo uživamo, kakovostna. Ne glede na njeno preprostost je pomembno, da je pristna. Sicer pa tako kot oče tudi moja mama velja za natančno in izjemno veščo kuharico. Zato sem že zgodaj spoznala, da je za zdrav obrok najprej treba znati poskrbeti sam. Naučila sem se tudi, kako pomembno je, da se poučimo o sestavinah, ki se nahajajo v živilih. Tako sem ena tistih, ki v trgovinah z izdelkom v roki zamišljeno preučujejo deklaracije (smeh).

Ljudje so te vajeni popolno urejeno od glave do pet, tudi v MasterChef kuhinji je bilo izrečenih kar nekaj komplimentov na ta račun. Ali pri tem vztrajaš tudi za domačimi stenami, ko pripravljaš obroke zase in za moža Matjaža?

Res? Oh, to je pa res lepo. Seveda sem rada urejena tudi doma, kar pa kljub temu pomeni malce drugačno garderobo, kot je tista, v kateri se pojavljam v javnosti. V kuhinji se rada sučem v lepih in lahkotnih bombažnih oblačilih, vselej sem brez nakita ter na splošno poskrbim, da mi je udobno. Zame je kuhanje namreč eden najbolj pomembnih načinov sproščanja.

Kako zelo pa se pustiš razvajati možu in s čim vse te je že presenetil, kar se tiče kulinarike, verjetno tudi v povezavi z romantiko in morda celo v teh časih karantene?

No, ker smo v oddaji ravno odprli temo bruncha, vam lahko zaupam, da je Matjaž pravi mojster priprave odličnega bruncha. Tega si rada privoščiva takrat, ko nama urnik dovoljuje malce počasnejši začetek dneva. Matjaž sicer dobro ve, da name največji vtis naredi s prefinjenimi, a silno preprostimi jedmi, ki terjajo toliko več občutka za eleganco. Tako je na primer pred dnevi naredil krasen koktejl prigrizek v obliki avokada s kozicami in stepeno sladko smetano. Je izvrsten kuhar in bi za naštevanje njegovih mojstrovin potrebovala kar nekaj prostora.

Prijetno so te presenetili tudi sodniki MasterChefa, ki so te za okušanje jedi popeljali v tvojo najljubšo londonsko restavracijo The Ivy. Zakaj je prav ta osvojila tvoje brbončice in srce ter katera kulinarična izkušnja jo je vendarle zasenčila in je bila zate nepozabna?

To je bilo res čudovito presenečenje! The Ivy je legendarna restavracija, ki me je navdušila zaradi izvrstne izvedbe tradicionalne angleške kuhinje, ki je pri njih vselej tako moderna. Ob tem naj dodam, da obožujem tradicionalno angleško kuhinjo in si želim, da bi njena raznolikost v svetu kulinarike prišla bolj do izraza. Sicer pa sem najboljšo jed, izhajam seveda izključno iz svojega osebnega okusa, jedla pred mnogimi leti v Hiši Franko. To nadvse preprosto jed so umetelno sestavljali rezanci iz lignjev, ki so plavali v juhi iz sipinega črnila. Gotovo jed, ki je zaradi izjemne teksture ter nežne, obenem pa intenzivne arome dolgo ne bom pozabila.