MasterChef Slovenija

Zala: Vzgajali so me, naj sledim svojim sanjam

Ljubljana, 29. 03. 2022 11.53 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Zala Resnik Poljašević je 21-letna študentka živilstva in prehrane, sanja pa o delu nutricionistke, da bi ljudem pomagala do bolj zdravega in daljšega življenja. Že zdaj pa živi svoje druge sanje in to je tekmovanje MasterChef.

Zala Resnik Poljašević je individualni izziv in izločitveni test opazovala na varnem. Na balkon se je povzpela skupaj s Petro Trofenik, s katero sta spekli zmagovalno torto. Ne samo z okusi, Zala je na Karima Merdjadija naredila vtis tudi z uspešnim temperiranjem čokolade. S tem je dokazala, da se ne boji izzivov, ravno nasprotno, z njimi rada preizkuša meje svojih zmožnosti. Zala: “Vedno me je zanimalo, do kod smo ljudje sposobni iti, kje je naša meja, kje je moja meja. Vzgajali so me, naj sledim svojim sanjam in ambicijam, naj bom vedoželjna, naj si v življenju postavljam cilje, ker te ciljna usmerjenost le še bolj motivira in te brcne v zadnjo plat, da si narediš načrt, kako boš ta cilj tudi dosegel. Pogum je bil že to, da sem stopila v kuhinjo MasterChefa, in ker sem sedaj tu, želim izkusiti vse, težke in lahke izzive, da bom lahko na koncu ponosna nase.” 

Tekmovanje v MasterChefu pomeni uresničitev njenih sanj.
Tekmovanje v MasterChefu pomeni uresničitev njenih sanj. FOTO: Ana Gregorič

Zali so se, ko je dobila svoje mesto med šestnajsterico kuharjev letošnje sezone, uresničile sanje. Zala: “MasterChef sem rada gledala po televiziji, že vse odkar se je v Sloveniji začel. Nisem gledala čisto vseh epizod in sezon, toda vsakič, ko sem sedla na kavč, sem ga gledala z občudovanjem in se spraševala, kako je to videti, kakšen je občutek, kako je tam tekmovati. Zadnji dve leti sem ob gledanju vse pogosteje dobivala prebliske, kako bi bilo, če bi sama tekmovala, toda nikoli nisem imela dovolj ‘jajc’, da bi se opogumila. Letos pa je skrita želja končno postala realnost.” 

 Pogumna tekmovalka, ki je stara komaj 21 let, prihaja iz Sevnice in je študentka Biotehniške fakultete, smer Živilstvo in prehrana. Ker jo v življenju zanima ogromno stvari – med drugim rada ustvarja, poje, pleše in bere, napisala pa je tudi knjigo – nas je zanimalo, zakaj se je odločila prav za ta študij. Zala: “Pravzaprav sem omahovala med notranjim oblikovanjem in prehrano. Po duši sem zelo ustvarjalen človek, rada rišem, slikam in ustvarjam, in v tem poklicu sem videla del svoje umetniške narave. Toda menila sem, da bi kot notranja oblikovalka uspela predvsem v tujini zaradi ‘širše baze’ ljudi, saj smo v Sloveniji kar majhni, in moja naslednja odločitev je bila nutricionizem. Že od malega rada brskam za odgovori, kaj se s hrano dogaja v našem telesu, kako lahko s prehrano vplivamo na svoje zdravje, kaj pomeni jesti uravnoteženo, katera hrana vsebuje katere vitamine in minerale ipd. Zelo rada pomagam ljudem in jim prisluhnem, v prehranskem svetovanju pa sem videla možnost, da združim svojo strast do biologije, anatomije in prehrane človeka ter da s svojim znanjem čim več ljudem omogočim živeti čim bolj zdravo in dolgo življenje.” 

 Na njenem profilu na Instagramu tako pozornost pritegne vprašanje "Kaj pomeni zdrava prehrana?". Kaj pa odgovor nanj? Zala: “Zdrava prehrana je zame uravnotežena prehrana brez odrekanja, diet in nepotrebnih prehranskih dodatkov. Naj naša prehrana izvira iz hrane kot take, iz živil, ki jih pridelamo, saj narava zagotavlja vsa potrebna hranila za življenje. Če se kljub pestri prehrani v našem telesu pojavi  primanjkljaj določenega vitamina, maščobne kisline, minerala ali aminokisline in to povzroči neravnovesje v presnovi, pa svojo prehrano dopolnimo s kvalitetnimi prehranskimi dopolnili. Uživajmo vse skupine živil: sadje, zelenjavo, žitarice, stročnice, meso in mesne izdelke, ribe, jajca, maščobe, mleko in mlečne izdelke. Pijmo veliko tekočine, toda ni potrebe po pretiravanju s petimi litri vode na dan. Pomembno se mi zdi tudi, da iz prehrane ne izključujemo ‘pregrešne’ hrane, denimo sladic, ocvrtih stvari in čokolade. Če si jih dovolimo občasno uživati v zmernih količinah, bo srečna tako naša duša kot naše telo, ker ne bomo predozirali hrane, ki si jo tako neznosno želimo, hkrati pa se ji ne bomo odrekali in tako podzavestno le še bolj hrepeneli po tej hrani, dokler ne bi enkrat počilo in bi se je prenajedli do slabosti. Vse je v zmernosti. Prehrana mora biti prilagojena vsakemu posamezniku, zato se mi zdi napačno, da ljudje svoje jedilnike spreminjajo glede na jedilnike športnikov in ljudi, ki imajo po njihovem mnenju lepo postavo, ali glede na to, kaj je trenutno v trendu, ipd. Tudi če pogledamo svoje družinske člane, nima niti eden popolnoma enake presnove kot mi. Najpomembnejše je, da poslušaš svoje telo in temu primerno prilagajaš izbiro živil ter količino in velikost obrokov in da je hrana tvoj prijatelj, ne sovražnik.” 

Med študijem na Biotehniški fakuleti
Med študijem na Biotehniški fakuleti FOTO: osebni arhiv

 Zaradi lastnih pozitivnih izkušenj pa je postala zagovornica Shüsslerjevih soli. Zala: “Sem kar rahlo negativno nastrojena do marketinške poplave prehranskih dopolnil od A do Ž, ki jih je danes možno dobiti na trgu, in prisegla sem si, da ne bom nikoli zagovarjala in posebej poudarjala nobenega dopolnila, za katero nisem 100-odstotno prepričana, da deluje. S Schüsslerjevimi solmi sem se pobliže spoznala v koronskem času. Določene soli mi je glede na moje počutje in težave predpisala ga. Jelka Žnidar, mag. farmacije, ki vodi Inštitut za podporo zdravju in je vodilna strokovnjakinja glede Schüsslerjevih soli v Sloveniji. Gre za celične mineralne soli, ki so našemu telesu lastne naravne biokemijske spojine, zapakirane v obliki laktoznih tabletk, uživamo pa jih tako, da si jih damo pod jezik, kjer se raztopijo. Preizkusila sem jih sama, pomagale so mi v težkem obdobju koronske izolacije, karantene in novega življenjskega sloga, ki me je psihično zlomil bistveno bolj, kot sem pričakovala, saj se študijske in ostale obveznosti kljub samoti in osamljenosti niso prav nič zmanjšale. Človeško telo pod stresom in pritiskom ne more enako učinkovito absorbirati vseh hranil, zagotovo tudi prehrana takrat ni najbolj uravnotežena, ampak vsi posegamo po hitri, nezdravi hrani, in to se pozna. Če temelji niso trdni, hiša ne bo stala, in če naše celice ne bodo dobile zadostne količine kvalitetnih mineralov, vitaminov in razgrajenih hranil, telo ne bo funkcioniralo optimalno. Te soli pa delujejo na nivoju celice, pomagajo obnoviti mineralne zaloge v telesu in rešujejo vzroke težav namesto zgolj lajšanja simptomov.” 

 Zala je prepričana, da ji bo vse znanje, ki ga je med študijem pridobila o živilih, prišlo prav tudi v MasterChefu. Zala: “Upam, da mi ga bo uspelo prenesti na svoje kuhanje in da mi bo to olajšalo izbiro živil in njihovo pripravo ter da bom tako iz njih potegnila maksimum. Zagotovo vidim v tem rahlo prednost.” 

Zala si želi, da bi ob koncu študija delala na področju prehranskega svetovanja, ena od idej pa je tudi lasten lokal z uravnoteženo prehrano. Zala: “Svoje sanjsko delo sem si vedno predstavljala v okviru nekakšnega 'centra zdravja'. To bi bila ustanova oz. objekt, v katerem bi lahko potekala izobraževanja o prehrani, individualno svetovanje in delavnice, en del pa bi bil namenjen hrani, kreiranju receptov, morda celo lokalu, v katerem bi stregli pestro uravnoteženo prehrano. Še vedno so moje sanje postati nutricionistka in pomagati ljudem pri njihovi prehrani. Morda pa mi bo MasterChef dal ravno to dodatno širino in strast, da bo lahko ta lokal enkrat postal resničnost. Vse ob svojem času.” 

 Spremljajte Zalo Resnik Poljašević v MasterChefu Slovenija vsak četrtek in petek ob 21. uri na POP TV

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

knap11
29. 03. 2022 13.48
+1
Do bolj zdravega in daljšega življenja lahko ljudem pomaga država s prijaznimi ukrepi do svojih državljanov. Nutricionistke in nutricionisti pa lahko ponagate zgolj premožnim ljudem, ki si takšno zdravo in posledično tudi drago prehrano, živila lahko privoščijo
Fulano in Beltrano
29. 03. 2022 15.00
+3
A je kislo zelje drago? Da si sam delaš kefir? Da se ne prenajedaš s poceni ogljikovimi hidrati? Da opustiš sladkor in da ne zlorabljaš alkohola? Sardine so drage? Ovseni kosmiči? Leča, ki jo skuhaš za tri dni v tednu? Čebula, česen, špinača, brokoli, cvetača...?
knap11
29. 03. 2022 17.22
+1
Bucefalo...... . Vse to kar si napisal seveda drži. A kot veš, to ni vse oz. je le odstotek, dva od koristnih živil in možnega načina zdravega prehranjevanja, kakor tudi, da so med ostalim zdrava živila pridelana (BIO, EKO) precej dražja od običajno pridelanih živil.