Zdravje si je povrnila z modrostjo naših prednikov

Že 18 let kuham z zdravimi veganskimi sestavinami. Pred 18-imi leti je prišlo do poškodbe hernije diskusa, delno tudi zaradi preintenzivnega igranja tenisa. Po operaciji so mi zdravniki povedali, da se mi lahko operacije ponovijo, kar sem videla na mnogih operiranih, s katerimi sem takrat okrevala, zato sem želela, da mi povedo, kako naj živim, da se temu izognem. Pa so mi pri 33-letih razložili, da sem pač slab material in bom verjetno, prej ali slej, spet pristala na operacijski mizi. Seveda me odgovor še zdaleč ni zadovoljil, zato sem poiskala alternativo in to je takrat bilo vegansko društvo z imenom Sistem naravnega zdravja, kjer sem se res veliko naučila o delovanju človeškega telesa. Veliko poudarka je bilo na pomembnosti goriva, ki ga vase vnašamo, torej hrani. In tako sem osvojila veganski način kuhanja in prehranjevanja. Tako da sem kmalu spoznala, da mi je ta ‘nesrečna poškodba’ prinesla ogromno novega in koristnega v življenje.

Globok pomen nosijo tvoje besede, da kuhaš s sestavinami, ki nimajo mame. Tvoje odločitve torej izvirajo tudi iz velike ljubezni do živali?

Odkar se zavedam, da smo del narave, torej smo vsi nekako povezani, gledam tudi na živali s sočutjem. Verjamem, da bi veganstvo lahko ‘rešilo’ svet, vendar spoštujem vsako posameznikovo odločitev glede prehranjevanja. Vsekakor sem pa zelo proti industrijski živinoreji, ker taka vzreja je res kruta, in me spominja na krvavo vojno. Verjamem, da se ljudje še niso vprašali, ali jim tako vzrejen ‘zrezek’ res nudi neko kvalitetno beljakovino oz. energijo, ko ga pojedo, ali pa so le pojedli 150 g nasilja, žalosti, krvoločnosti, agresije, ki jo je žival doživljala v dobi vzreje? Drage Slovenke in Slovence bi samo prijazno pozvala, da morda raje stopijo k slovenskemu živinorejcu, kmetu in od njega kupijo malo dražje, ampak vsekakor kvalitetnejše meso, če so mnenja, da ga rabijo. Kajti s prosto rejo se bogati kultura zemlje. Nenazadnje bi s tem podprli slovensko gospodarstvo. In zakaj si ne bi pomagali? Lokalno, regionalno, sezonsko, to je idealna hrana za naše telo.

Kako gledaš na hrano v smislu njenih zdravilnih učinkov, oziroma kakšne nasvete za zdravo prehranjevanje bi dala obiskovalcem naše spletne strani?

Kot sem že omenila, je idealno prehranjevati se s sestavinami z domačega območja, v radiju 60 km, in pa sezonsko, torej kar raste v določenem letnem času. Zdaj, ko je pomlad, bi bilo idealno jesti sveže poganjke, ki so celo zimo skladiščili energijo za podporo našim jetrom, ki so spomladi v polnem pogonu. Torej jejmo veliko regrata, kopriv, čemaža, špargljev, trobentic, vijolic ... Skratka, idealno bi se bilo čim več gibati zunaj in nabirati, kar nam mati narava ponuja. Narava je popolna in to so naši predniki dobro vedeli.

Organiziraš tudi otroške kuharske delavnice. Kakšen izziv je to zate, še posebej, če pomislimo na vse bolj zaskrbljujoči porast debelosti in z njo povezane zdravstevne težave pri otrocih zaradi nezdravega prehranjevanja?

Delati z otroki in se z njimi družiti, to je res pravi užitek! Trenutno mi res najbolj ležijo take delavnice. Otroci so tako kreativni. Imeli smo denimo tečaj z naslovom '(Ne)igrajmo se s hrano', kjer so otroci iz raznih naravnih sestavin t.j. sadja in oreščkov delali poljubne figurice: sovice, medvedke, kače in tudi umivalnik smo našli (smeh). Ko se naveličajo, se ponavadi lahko presedejo v risalni kotiček ali pa letajo po vrtu, deklice rade spletajo venčke iz marjetic ali pa mi pomagajo v kuhinji pri kuhi čorbic ali pice. Tudi pri starosti se ne omejujemo, vabljeni so otroci od 1. leta dalje, vsi imajo kaj početi (smeh). Bel sladkor je res pravi strup in otrokom povzroči hiperaktivno razpoloženje in agresijo, pri odraslih pa med drugim tudi depresijo. Zato bi zelo rada, po MasterChefu, imela delavnice zdravih sladic po Sloveniji, za;enši v vrtcih in šolah, ker vem, da bi se otroci naučili delati zdrave sladice tudi za svoje starše.

Okolje, v katerem sicer kuhaš, se zliva z naravo in njenimi pozitivnimi vplivi na telo in dušo. Kakšen šok je bila potemtakem zate MasterChef kuhinja? Je bilo potrebnih veliko tehnik sproščanja za premagovanje teh stresnih izzivov?
 
Vsak dan bolj sem hvaležna, da sem se pred 7 leti preselila na deželo v Preserje, torej v hišo starih staršev. Ker je kvaliteta življenja na deželi zame neprecenljiva. Povezanost z naravo mi res ogromno pomeni in zbujanje ob petelinjem petju in žvrgolenju ptic je tako dragoceno. Kuhanje hrane na ‘šporget’ na drva me vsak dan sproti spomni, da sem bogata in modra, kajti z drvmi, ki so uskladiščena sončna energija, hrano dodatno začinim z življensko energijo - s soncem, brez katerega ni življenja. Posledično se to občuti na okusu, kvaliteti in dobrem počutju. Tako da je kuhanje v Masterchefu je zame en velik in zelo težek izziv. Nikakor se ne znajdem v MasterChef kuhinji, vse je drugače in predvsem mi manjkajo moje veganske sestavine, ki me sicer edine spremljajo v vsakodnevni kuhi. Sem pa neizmerno hvaležna za to izkušnjo, ki je res nekaj izredno posebnega, nepredstavljivega, in je prekosila vso mojo domišljijo (smeh). Zavedam pa se, da sem jo očitno potrebovala, ker sicer je ne bi doživljala, in zagotovo me bo obrusila v prav posebno sijoč briljant (smeh).

MasterChef Slovenija na sporedu vsako sredo in četrtek ob 21. uri na POP TV. Enodnevna predpremiera oddaj MasterChef Slovenija na VOYO.