Sprehod po žarečih ulicah evropskega božičnega mesta 2025

Mestu Celje je mednarodna žirija Mreže božičnih mest, ki jo podpira Evropski parlament, konec lanskega leta podelila naziv Evropsko božično mesto 2025. Naziv za predanost v ustvarjanju pristne in vključujoče božične izkušnje so Celjani prevzeli iz rok Waterforda na Irskem.

Mreža božičnih mest si prizadeva za spodbujanje kulturnih, družbenih in ekonomskih vrednot božičnih praznovanj po vsej Evropi, z nazivi Božična prestolnica, mesto in vas pa izpostavlja mesta in vasi, ki so zgled sodelovanja, inovacij in ohranjanja dediščine v prazničnem času.

Na razpis za Evropsko božično mesto 2025 so se Celjani prijavili s programom Pravljičnega Celja 2024. Mednarodna žirija je med vsemi prijavljenimi mesti z do 100.000 prebivalci naziv podelila knežjemu mestu, ki po oceni žirije slovi po očarljivih prazničnih tradicijah in inovativnem duhu skupnosti. V kategoriji nad 100.000 prebivalci je naziv Evropska božična prestolnica 2025 prejela Vilna v Litvi, v kategoriji mest oz. vasi z manj kot 10.000 prebivalcev pa Noja v Španiji.

"Na razglasitev smo zelo ponosni, kajti med vsemi prispelimi prijavami na evropski ravni je bilo lani prav Celje izbrano za Evropsko božično mesto in v tem duhu smo nato letos gradili našo pravljično zgodbo in še nadgradili program lanskega leta. Nadgradili smo ga z različnimi svetlobnimi instalacijami na različnih koncih mesta, s tem pa tudi dosegli razpršenost obiskovalcev ter izboljšali kakovost bivanja prebivalcev mestnega jedra," je za 24ur.com razložila direktorica Zavoda Celeia Celje Maja Voglar.

K prijavi je bilo poleg zgodbe, opisa, treba seveda priložiti tudi foto- in videomaterial. "Iz tega opisa, kar pa je najpomembneje, mora biti razvidno, da gre za avtentično zgodbo, avtentične vsebine, da so vključeni lokalni ustvarjalci. In mi v Celju to počnemo. Tudi pri svetlobnih doživetjih smo letos v nastajanje vključili umetnike iz celjskega okolja," pojasnjuje sogovornica.

Po mestu in okolici so letos namestili približno 25 kilometrov svetlobnih verig, od tega štiri kilometre novih. Na različnih lokacijah po mestu je postavljenih 11 darovanih smrek ter dodatnih 32 smrek v loncih. Za praznično okrasitev je občina namenila približno 240.000 evrov. Pomemben del okrasitve so tudi letos lampijoni, 78 so jih izdelali otroci celjskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol.

Naslov letošnje praznične okrasitve Ljubljane je letos denimo V odnosu z razmerjem, njen avtor pa je Urban Modic. Glavno sporočilo je, da "smo lahko v odličnih odnosih tudi, če smo različni".

"Celje zgodbe, kot jo ima Ljubljana, nima, imamo pa zgodbo pri svetlobnih doživetjih, ki temeljijo na kulturni dediščini Celja. Eno izmed teh doživetij mi je še posebej ljubo, saj je nastalo v sodelovanju z dijaki umetniške gimnazije Gimnazije Celje-Center. Res poskušamo vključevati različne ciljne skupine in zato potem tudi mesto diha s tem in zato je tudi ta božični, praznični vtis," dodaja Voglarjeva.

Praznične luči so prižgali 29. novembra. Ugasnile bodo 6. januarja, do prvih dni novega leta pa bo prvič potekal tudi praznični program, saj bo trajal vse do 4. januarja.

Program Pravljičnega Celja 2025 bo v dobrem mesecu dni ponudil okoli sto različnih dogodkov za vse generacije na 17 prizoriščih. Med drugim na štirih novih, s katerimi so želeli razpršiti obiskovalce in zmanjšati občutek gneče, predvsem ob koncih tedna.

Letos Zavod Celeia Celje namreč pričakuje okoli 85.000 obiskovalcev dogodkov in skupno približno 110.000 obiskovalcev mesta.

Ključna novost so svetlobna doživetja na Krekovem trgu, v Knežjem dvoru, lapidariju Pokrajinskega muzeja, v Celjskem mladinskem centru in na Stanetovi ulici, ki se je preoblikovala v umetniški prostor s performansi, razstavami in glasbo.

Poseben pomen ima tudi Pravljična dežela, ki ostaja zaščitni znak Celja in temelji na avtentični zasnovi, v knežjem mestu jo pripravljajo že 26 let. Letošnja izvedba je prinesla šest novih interaktivnih točk na Glavnem trgu. Pravljični liki pričarajo praznični čas in animirajo otroke, ki bodo lahko zaplesali z vilinskim zborom, se preizkusili v pometanju in čiščenju ter se tako naučili tudi nekaj trajnostnih praks. Predstavili jim bodo tudi posamezne obrti, kot so kovaška, čevljarska in šiviljska.

Prisluhnili bodo lahko pravljicam, Pravljično deželo vsak dan obišče tudi dobri mož, možno se je popeljati s kočijo in konjički, zadnji dan v letu pa organizirajo tudi pravo otroško silvestrovanje. Do konca leta iz Ljubljane, Maribora in Velenja vozijo tudi pravljični vlaki.

Pravljično Celje pa sicer zaznamuje tudi dobrodelnost. Na Glavnem trgu, v osrčju mesta, namreč deluje tudi Božičkova tovarna daril, o čemer smo že poročali.

"Gre za prostor začasne rabe GT8, ki je v upravljanju našega zavoda, namenjen pa je različnim projektom, ki trajajo od enega dneva do tedna, pa tudi meseca. Med letom se zvrstijo različni ustvarjalci, različne vsebine, s čimer tudi bogatimo celjski prostor," razloži Voglarjeva. Decembra so ga torej v skladu s prazničnim časom zasedli humanitarci. Gre za projekt obdarovanja otrok iz socialno šibkejših družin, v katerem lahko sodeluje vsakdo - bodisi darilo za izbranega otroka kupi sam ali pa nakaže med 30 in 50 evrov zanj.

In na božično jutro so nato Božičkovi pomočniki prejeli naslednje SMS-sporočilo: "Danes je nekje otrok z iskrivimi očmi odprl darilo, ki ste ga omogočili prav vi in nosi pomembno sporočilo: nisi sam. Hvala vam, ker ste bili del te zgodbe in ker ste pokazali, da lahko skupaj uresničimo pravi božični čudež. Naj vam prazniki prinesejo mir, toplino in ponos, da ste nekomu polepšali božič." so zapisali prostovoljci Božičkove tovarne daril – Humanitarno društvo Enostavno pomagam.

V Celju nameravajo svojo praznično podobo razvijati tudi v prihodnje. Ideje za naslednje leto že nastajajo in vključujejo tudi vodo."Zaenkrat smo lampijone namestili zgolj na nabrežje Savinje, za naslednje leto pa imamo nekaj idej tudi za samo reko. Več o tem pa torej prihodnje leto," se nasmeji direktorica zavoda, ki je tamkajšnji krovni organizator dogodkov na področju kulture in turizma.