'Da niso samo Brda – tudi mi imamo dobra vina'

Med več kot 90 evropskimi vinorodnimi območji se je Štajerska uvrstila na prvo mesto lestvice. Organizacija European Best Destinations je regijo izpostavila predvsem zaradi močne regionalne identitete in stoletne vinske tradicije.

"Zibelka vinske dediščine," pravijo na Štajerskem ter med dokazi naštejejo najstarejšo trto na svetu, najstarejše ohranjeno arhivsko vino v Sloveniji (arhiv Ptujske kleti 1917), izvor klopotca, srce med vinogradi ter tudi, da so zibelka slovenskih penin (prva je nastala v Gornji Radgoni leta 1852).

Prav v tej pokrajini, na pobočju Svetega Urbana, deluje tudi družinska vinarna Hlade. Vinogradi so bili pri njihovi hiši že od nekdaj, zadnje generacije pa se vse bolj načrtno usmerjajo v vinogradništvo ter pridelavo vin in penin. Danes ima družina okoli osem hektarjev vinogradov oziroma približno 30.000 trt, letno pa napolnijo približno 50.000 steklenic vina.

In počasi prihaja tudi menjava generacij. V ospredje stopa Urban Hlade, ki že vodi velik del vinogradniškega in kletarskega dela, čeprav formalno kmetije še ni prevzel. "Sem tretja generacija, nisem pa še mladi prevzemnik. Z očetom čakava, da bo dozorela celotna vizija, ki jo želiva ustvariti," pravi.

Da bo njegova prihodnost povezana z domačo kmetijo, mu starši niso določili vnaprej. Urban je obiskoval gimnazijo, nato pa se sam odločil za študij vinogradništva, vinarstva in trženja v Vipavi, pravi njegov oče Klemen Hlade, lastnik kmetije. Šest trgatev je opravil v Goriških Brdih, vendar pa ni ostal le na Primorskem. Urban je znanje o vinogradih in pridelavi vin obogatil tudi v tujini – na Novi Zelandiji in v Avstraliji: "Najprej sem želel videti svet in to, kaj počnejo drugi, potem pa vse to znanje prenesti domov in se tukaj razvijati."

Prav to danes počne. V družinski kleti vse bolj stavijo na penine ter sveža in aromatična vina, ker jim, kot pravi Urban, smer narekujejo njihove lege. "Vinogradi nam povedo, kaj je za nas najboljše. Mi ne moremo pridelovati velikih rdečih vin, ker za to nimamo pogojev in bi bilo nesmiselno. Imamo pa izredne pogoje za penine ter sveža aromatična vina," pojasni.

Pridelujejo različne vrste – od sauvignona in rumenega muškata do zelenega silvanca, rizvanca ter tudi žametne črnine, ki so jo dodali pred kratkim: "Vemo, da je to najstarejša trta v Mariboru in v njej vidimo eno lepo zgodbo, sploh v smeri penin." Višje lege namreč pomagajo grozdju ohranjati kislino in svežino, kar je pri tej vrsti vina še posebej pomembno.

"To je tisto, kar se danes v svetu išče – svežina in aromatika," poudari Urban. V zadnjih šestih letih se zato vse izraziteje usmerjajo v penine, ki danes predstavljajo pomemben del njihove prodaje.

Na kmetiji poleg vinogradništva in vinarstva ohranjajo tudi ekološko rejo goveda. Trenutno imajo 11 glav živine, ki večino časa preživijo na prostem in se selijo med pašniki. Ko jim razmere dopuščajo, pridejo tudi v vinograd. "So naše eko kosilnice," se pošalijo pri Hladetovih.

Njihova vloga pa ni le košnja. Živali namreč pomagajo tudi pri prezračevanju in gnojenju tal, njihov kompost pa družina vrača nazaj v vinograde.

Vinogradi sami za zdaj nimajo ekološkega certifikata. Zaradi količine padavin in zahtevnih, strmih leg bi bilo po Urbanovih besedah popolnoma ekološko varstvo trte trenutno precej zahtevno. Kljub temu herbicidov ne uporabljajo in veliko pozornosti namenjajo zdravju tal: "To mi je na koncu dneva bolj pomembno, kot da rečem, da sem ekološki, ker sem šprical z ekološkimi pripravki. Raje živim po tistem, v kar verjamem, da sem tudi sam na koncu zadovoljen."

Spreminjajoče se vremenske razmere pa vplivajo tudi na delo, ki so ga v vinogradih poznale generacije pred njim. Letos je na primer ponekod pridelek prizadela suša, zato prek zime odpirajo zemljo, da bi se čim bolje napojila z vodo. "Včasih se je to delalo predvsem zaradi prezračevanja zemlje, danes pa moramo vedno bolj razmišljati tudi o zadrževanju vode."

Da lahko Urban svoje zamisli tudi preizkuša, je pomembno tudi, da ga njegov oče Klemen Hlade pri tem spodbuja in mu prostor zavestno prepušča. "Prepričan sem, da je treba posel predati, ko je človek še mlad. Takrat imaš zagon in energijo. Če te mlade energije na kmetiji ni, stvar stagnira," meni.

Klemen priznava, da prepuščanje kmetije naslednji generaciji ni vedno preprosto. A sam se je odločil, da bo sinu omogočil, da sam sprejema odločitve. "Pri nas je tako, da Urbanu vse bolj prepuščam. Glavne odločitve glede kleti in vina že vodi on," pove.

In kaj, če se kakšna nova ideja ne izide? "Rečem mu: Urban, če bo uspelo, bomo povedali vsem. Če ne bo uspelo, bomo pa tiho," se zasmeji Klemen.

Tudi sam vidi vrednost sinovih izkušenj iz tujine. Človek, ki ostane le v domačem okolju, po njegovem težje vidi, kako drugače je mogoče stvari početi. "Ko malo potuješ, drugače gledaš na vse. Vidiš, kako funkcionirajo drugi," doda.

Klemen si želi, da bi Štajerska kot vinska regija postala bolj prepoznavna in kot zgled izpostavlja Goriška Brda, ki so po njegovem že dosegla prepoznavnost tako doma kot v tujini. "Brda so že tako uspešna, da se je ljudem avtomatično prijelo. Greš v gostilno in naročiš primorska vina, na primer rebulo, refošk ali malvazijo. Zato se tudi mi trudimo s Štajersko. Da niso samo Brda, tudi mi imamo dobra vina," poudari Klemen.

Štajerska vina imajo po njegovih besedah drugačen značaj – so praviloma lažja, sveža in z izrazitejšo prijetno kislino. Po njegovem mnenju regiji trenutno manjka predvsem prepoznavnost: "To moramo utrditi. Da bo nekoč avtomatsko, ko boste prišli v gostilno, rekli: Hladeta hočem."