Zeleni raj v srcu Slovenije, kjer uspeva tudi drevo, ki je preživelo Hirošimo

Kdo bi rekel, da je do svojega 23. leta živel v stanovanjskem bloku. Ko botanik Miha Kos stopi na čelo skupine, da bi nas popeljal na ogled po Zelenem raju, je tudi njegova jakna zelene barve, med opisovanjem posameznih rastlin se z naravo zlijeta skupaj in postaneta eno.

Njegova mati je živela na tukajšnji kmetiji, še kot mladenič jo je prosil, naj mu prepiše zemljo na hribu, kar je tudi storila. Začel je graditi hišo z rajskim razgledom, hkrati pa tudi ustvarjati svoj park, ki ga je poimenoval Zeleni raj. Za javnost ga je odprl letos.

Z vrtnarstvom se sicer ukvarja že od svojega 15. leta, obiskoval je vrtnarsko šolo v Celju, lasten vrtiček pa je imel že kot otrok, kamor je hodil z babico in dedkom. Zdaj pa tudi sam znanje prenaša na mlajše generacije. Pri ogledu parka se nam pridruži njegov starejši sin Oskar, ki zna tudi sam opisati posamezne primerke, veliko rastlin prav tako že pozna njegov mlajši brat Svit.

Več kot 2000 rastlinskih vrst z vsega sveta, od Evrope do Severne in Južne Amerike, Avstralije, Kitajske, je našlo svoj dom na 600 metrih nadmorske višine v srcu Slovenije, kot pravijo tej turistični regiji, ki združuje sedem občin. 

Zbirka Mihe Kosa zajema več kot 500 različnih vrst iglavcev, med njimi so tudi pradrevesa, živi fosili, endemične rastline, kar pomeni, da rastejo samo na določenem območju na svetu. Pa čebulnice, grmovnice, trajnice.

Kos je v park prav tako umestil tri ribnike, kot pravi, tudi zaradi ekosistema. "Veliko je divjih živali, nekaj sem jih tudi sam prinesel, nimam težav s komarji, polži, narava poskrbi sama zase," pojasnjuje. Nove vrste dobiva preko pošte ali na potovanjih in od drugih zbirateljev: "Veliko hodim naokrog, vzamem kakšen potaknjenec in potem tudi sam razmnožujem. V Sloveniji pa nimam več kaj kupiti, saj imam že vse," neskromno prizna.

"Poglejte, to je ginko biloba,"  vzhičeno pokaže prav posebno drevo, osnovno vrsto, kot pravi, pradrevo. "Preživela je milijone let, ledene dobe, iz te drevesne vrste so se razvili tudi vsi iglavci, ki jih danes vidimo po celem svetu, iz te drevesne vrste. Ko je padla atomska bomba na Hirošimo, je to prva drevesna vrsta, ki je spet vzklila," je očaran.

Kos pove, da ima sam tudi največjo zasebno zbirko ginkotov v Sloveniji, tudi pisanolistne, pritlikave. "To je zdravilna rastlina, na Kitajskem velja za sveto drevo. Sodi pa med iglavce. Če pogledamo te črtice zadaj na tem pahljačastem listu, so to pravzaprav iglice, ki so sestavljene v ta list," nam ga podrži pred očmi.

Ima pa še eno pradrevo, metasekvojo, listopadni iglavec, ki odvrže svoje iglice. Tam je tudi mamutovec, ki velja za očeta gozdov. Douglazija je ostala nedotaknjena celo v žledolomu. Ustavi se pri posebni smreki, ki izvira iz Andov, čilski aravkariji, ki ima ogromne storže. Ponosen je na volemijo, botanično odkritje 20. stoletja, čeprav je rastlina veljala za izumrlo že več milijonov let. V naravnem rastišču po svetu jih raste le še dobrih 30, in eno ima sam. Skoraj ni dneva, da ne bi posadil kakšne nove rastline.

Kos pa že dela načrte tudi za prihodnost. "Tukaj se bo vse razkopalo, posekalo se bo ogromno dreves, velika pa bom pustil za ogrodje. Spodaj pride še dodaten ribnik, paviljon, učilnica na prostem," z roko kaže po zaraščenem hribu navzdol, kamor namerava to zimo park še razširiti. Sprva za pol hektarja, nato bo naredil spet nove načrte. "Ker prostora počasi zmanjkuje, ves čas sadim, v drevesnici zagotovo čaka še 200 primerkov, ki jih moram posaditi," zmaje z glavo. Ko dobi novo rastlino, jo ima najprej na opazovanju, kjer spremlja denimo morebiten pojav bolezni, nato pa zanjo najde primeren prostor v parku.

Dosegel je, da pri njem skupaj uspevajo rastline z različnih koncev sveta, ki sicer potrebujejo čisto drugačne pogoje za življenje.

"Že sama lega je taka, da tukaj uspeva veliko rastlin, ki v Litiji ne bi uspevale. Spodaj je megla in megla pomeni, da je to ena sama bolezen. Za vsako poiščem tudi svojo lego. Tamle je na primer sonce ves dan, od jutra do večera. Tiste rastline, ki potrebujejo polsenčno lego, posadim drugje. Tiste, ki potrebujejo senčno lego, so v senci. Opazujem tudi, kako potuje sonce in jih potem tudi tako sadim. Velika drevesa puščam zaradi ogrodja parka, zaradi vetra, da se zemlja ne izsuši preveč, precej pripomorejo tudi ob vročini," nam skuša orisati svoj koncept.

Ogled parka Zeleni raj je možen samo v spremstvu vodiča in ob plačilu vstopnine, za ogled pa se je treba predhodno naročiti.