To jesen so bili nedeljski večeri rezervirani za oddajo Slovenija ima talent, ki je skrbela za dobro voljo in predstavitev pestre druščine pristnih slovenskih talentov. Vzporedno s tistimi, ki so si upali stopiti na zvezdo velikega odra, smo bili deležni tudi prav posebne video predstavitve dvajseterice nekoliko drugačnih talentov: mladih, nadarjenih posameznic in posameznikov s področja športa, para športa, umetnosti in znanosti, ki jim je s svojimi dosežki in začrtanimi cilji uspelo prepričati razpisno komisijo, da si zaslužijo mesto med finalisti projekta Mladi upi. Gre za družbenoodgovorni projekt pod okriljem Zavarovalnice Triglav in Zavoda Vse bo v redu, ki že deveto leto podpirata mlade upe pri razvoju njihovih talentov.
V zadnjih tednih ste lahko skozi njihove zgodbe dodobra spoznali vseh dvajset finalistov razpisa Mladi upi 2021, med 9. in 16. decembrom pa ste lahko oddali svoj glas za tistega, ki vas je s svojim talentom, vztrajnostjo in karizmo najbolj prepričal. Ob tem je strokovna žirija izbrala še 12 prejemnikov finančnih sredstev, kar pomeni, da v letu 2021 finančno podporo za razvoj svojih talentov prejme 13 nadarjenih mladih posameznic in posameznikov, ki bodo predstavljeni tudi v finalni oddaji Slovenija ima talent.
Največ glasov podpore in s tem del finančnih sredstev iz sklada Mladi upi 2021 je v času glasovanja prejela Sara Čopar, ki se je s športnim plezanjem srečala pri petih letih in rodila se je ljubezen na prvi trening. Je ena redkih športnih plezalk, ki se na vrhunskem nivoju znajde v vseh treh plezalnih disciplinah. Za doseganje rezultatov je pripravljena trdo delati, znanje in motivacijo pa črpa pri najboljših, tudi Janji Garnbret. Njeni kratkoročni cilji so najvišje uvrstitve v mladinski konkurenci in na tekmovanjih za svetovni pokal, dolgoročno pa bi rada stopila v čevlje svoje velike vzornice in postala olimpijska prvakinja v športnem plezanju.
Strokovna komisija je izbrala še 12 zmagovalcev!
Strokovna komisija, ki so jo letos sestavljali športni psiholog mag. Aleš Vičič, atletinja Brigita Langerholc Žager, pomočnica ravnatelja na Gimnaziji Ledina Helena Osterman, znanstvenik in pedagog izr. prof. dr. Robert Repnik, pevka Jadranka Juras, pomočnica ravnateljice OE Glasbene šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Suzana Zorko, priznana baletna solistka Ana Klašnja in direktorica službe za razvoj in izobraževanje v Zavarovalnici Triglav Metoda Debeljak je na podlagi razpisnih pogojev med dvajsetimi kandidati izbrala še 12 prejemnikov finančnih sredstev. To so:
Lana Klemen, balerina
Lana je že kot majhna punčka želela plesati in postati balerina, zato sta jo starša pri štirih letih vpisala v plesno šolo. Pri osmih letih je pričela obiskovati ure klasičnega baleta na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in od takrat je povsem predana tej zvrsti. Letos je bila sprejeta na ugledno baletno šolo v Londonu, kar je jasen dokaz, da se uvršča v skupino najbolj perspektivnih mladih baletnih plesalcev tudi v svetovnem merilu. Njene sanje so plesati v Netherlands Dans Theater, najbolj znani sodobni kompaniji s klasično treniranimi plesalci in najbolj znanimi koreografi na svetu, po končani baletni karieri pa bi se rada posvetila ustvarjanju lastnih koreografij.
Matic Štemberger, jazz pianist
Matic je mladi jazz pianist, ki se je v glasbeno šolo vpisal pri osmih letih in takrat se je prvič zares srečal s klavirjem, najprej seveda s klasičnim, s katerim se nista najbolje razumela. Nato je na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana odkril jazz in spoznal, da je ta zvrst glasbe vplivala tudi na glasbo, ki jo je poslušal v otroštvu in zgodnjih najstniških letih. Svoje glasbeno znanje trenutno poglablja s študijem jazz klavirja na Akademiji za glasbo in upodabljajoče umetnosti v Gradcu. S še dvema glasbenikoma pripravlja prvi avtorski album v prihodnje pa bi rad svoje jazzovsko znanje nadgrajeval v New Yorku, Meki sodobne jazzovske umetnosti.
Dejan Romih, pianist
Dejan se je začel razmeroma pozno resneje ukvarjali z glasbo. Klavir je namreč začel igrati pri desetih letih. A danes je prepričan, da je vse potrebno znanje v celoti nadoknadil in močno nadgradil. To dokazujejo tudi izjemni rezultati, ki jih niza na državni in mednarodni ravni ter sprejem na Kraljevi konservatorij v Bruslju. A Dejan ni le glasbenik in pianist, pač pa tudi ljubitelj filozofije in fotografije, ki sta po njegovem prepričanju zelo povezani med seboj. Njegov največji cilj je ohranjati bogato glasbeno tradicijo in širiti klasično glasbo na koncertnih odrih za klavirjem, pa tudi za pisalno mizo v obliki zapisov.
Pia Novak, operna pevka
Pia ima zelo jasen cilj – postati uspešna in svetovno znana pevka, sopranistka. Petje in glasba jo spremljata že od ranega otroštva, resneje pa se je njena glasbena pot začela oblikovati z vstopom v glasbeno šolo, kjer je najprej igrala kitaro, nato še klavir. Svojo strast do petja je nato odkrila na urah solo petja v zasebni glasbeni šoli in odločila se je, da bo prav glas zaznamoval njeno nadaljnjo profesionalno pot v svetu glasbe. S svojim pevskim talentom je doslej prepričala že na mnogih tekmovanjih, izbrana je bila tudi za vloge v dveh različnih operah Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. Trenutno pa se pripravlja na avdicije za sprejem na študij v tujini.
Nik Škorjanc, likovni in literarni ustvarjalec
Nik je vsestranski umetnik, ki svoje občutke in misli izraža s pomočjo pisane besede, likovne umetnosti, fotografije in igre. Njegovi začetki umetniškega ustvarjanja segajo v šesti razred osnovne šole, ko ga je mentorica spodbudila k sodelovanju na mednarodnem natečaju, na katerem je njegova pravljica dosegla prvo mesto. Že pri 14 letih je pripravil prvo samostojno likovno razstavo in izdal več samostojnih likovno-literarnih zbirk v samozaložbi, njegova največja strast pa je igranje v gledališču, saj na odru doživlja nepopisno strast. Želi si, da bi lahko svojo ljubezen do umetnosti še nadgrajeval in se nekoč s tem tudi poklicno ukvarjal.
Leja Glojnarič, para-atletinja
Leja je vsestranska atletinja, ki najbolj uživa v skoku v višino. V tej disciplini dosega tudi najboljše rezultate, čeprav se prebija tudi v metu kopja. Njen talent za atletiko je odkrila nekdanja razredničarka v osnovni šoli in jo prijavila na mnogoboj, na katerem je osvojila odlično tretje mesto. Starša sta jo vpisala v atletski klub, kjer se je kmalu navdušila nad skokom v višino, kmalu zatem pa tudi v metu kopja. Zaradi svoje prirojene okvare sluha je še bolj zagnana in skuša podirati osebne in državne rekorde. Njen cilj je, da se prihodnje leto na olimpijskih igrah za gluhe v Braziliji uvrsti v finale – od tam naprej pa je mogoče vse, je prepričana.
Jan Šubelj, šahist
Jan je kljub rosnim 17 letom že večletni državni prvak v šahu. S to disciplino se je prvič srečal na začetku osnovne šole, ko je začel obiskovati šahovski krožek. Hitro je napredoval in začel premagovati starejše učence ter bil kmalu povabljen v klubsko šahovsko šolo. Danes je pri Olimpijskem komiteju Slovenije uvrščen v perspektivni razred v standardnem, pospešenem in hitropoteznem šahu. S svojimi rezultati je že večkrat dokazal, da sodi med najboljše šahiste svoje generacije v Evropi in na svetu. Pri 15 letih je postal najmlajši mednarodni mojster v zgodovini samostojne Slovenije, njegov cilj pa je postati najmlajši slovenski velemojster.
Lena Repinc, biatlonka
Lena je kot majhna punčka rada spremljala tekme biatlona po televiziji, a je tek na smučeh v mrazu ni preveč mikal. Tako pričakovano ni bila posebej vesela, ko sta jo starša vpisala na trening te discipline. A postopoma ji je vse bolj priraščala k srcu, ko pa je bila dovolj stara, da je svoji opremi lahko dodala tudi puško, je njeno navdušenje doseglo vrh. Takrat se je odločila, da je biatlon tisto, kar bi rada počela v življenju in poti nazaj ni bilo več. Zaradi izjemnih rezultatov v lanski sezoni je prejela nagrado Piotra Nurowskega za najboljšo mlado zimsko športnico Evrope v letu 2021. Njen največji dolgoročni cilj je osvojiti medaljo na zimskih olimpijskih igrah.
Vid Botolin, atlet
Vid atletiko trenira že vse od petega leta starosti. Do 12. leta je vzporedno treniral še košarko, nato pa je prišel čas, da se posveti samo eni disciplini in jo izpili do popolnosti. Izbral je atletiko, znotraj katere ga že od nekdaj najbolj navdihujeta tek na srednje in dolge proge. Svoje takratne odločitve ne obžaluje, saj je državni mladinski in članski reprezentant ter večkratni državni in pokalni prvak v teku na 1500 m in 3000 m tako v dvorani kot na prostem. Porušil je že devet državnih rekordov – samo letos pet, na evropskih lestvicah mladincev do 20 let pa se uvršča na tretje mesto. Za dosego svojih ciljev – nabiranje medalj – je pripravljen garati in trenirati tudi večkrat na dan.
Jan Ločnikar, kajakaš na divjih vodah
Jan je velik up slovenskega kajakaštva. Njegovo življenje se je s kajakom začelo prepletati, še preden je začel guliti šolske klopi. Že kot malček je namreč na bregovih reke Savinje rad opazoval treninge kajakašev in pri šestih letih je dobil priložnost, da vanj sede tudi sam. In rodila se je ljubezen, ki traja še danes. V zadnjih letih dosega izjemne rezultate na državnih, evropskih in svetovnih mladinskih prvenstvih. Njegova vizija je, da postane najboljši kajakaš v državi in nastopi na olimpijskih igrah ter si pokori tudi svetovno elito. Še pred tem pa bi se rad uvrstil v slovensko reprezentanco in je na dobri poti, da svoje cilje tudi doseže.
Jakob Stojanović, kajakaš na mirnih vodah
Jakob dvakrat na teden prepotuje celo Slovenijo, da bi ujel svoje olimpijske sanje. Njegova strast je namreč kajak, ki ga trenira že vse od svojega osmega leta starosti. Neizmerno je hvaležen staršema, ki sta ga podprla pri odločitvi, da šolanje po osnovni šoli nadaljuje na gimnaziji v Tolminu, kamor ga je ponesla želja po tem, da bi postal najboljši v svoji disciplini. Spoznal je namreč, da v tem delu Slovenije trenirajo na zares visoki ravni in zato je bila selitev edina logična rešitev. Z rezultati, ki jih dosega na domačih in mednarodnih tekmovanjih dokazuje, da je na pravi poti do uresničitve svojih sanj – nastopa na olimpijskih igrah.
Neja Anderle, saksofonistka
Neja je svojo glasbeno pot je začela z igranjem kljunaste flavte, ki pa jo je že pri desetih letih zamenjala za saksofon, nad katerim se je navdušila ob gledanju animirane serije Simpsonovi. V zadnjih letih je nanizala veliko izjemnih uspehov tako na državni kot tudi mednarodni ravni. Navdušuje tako s talentom kot s sposobnostjo izjemne koncentracije in edinstveno odrsko prisotnostjo, za dosego svojih ciljev pa je pripravljena trdo delati. Želja po znanju in učenju od nekaterih najboljših saksofonistov na svetu jo vleče na študij v Bruselj in Pariz – vse zato, da bi uresničila svoje sanje ter postala priznana solistka in odlična profesorica saksofona.
Sponzorirana objava
