Flipping Art

Imena članov: Timotej Nuč in Luka Avguštin
Starost: 23 in 22 let
Kraj bivanja: Planina pri Sevnici in Smokuč
Življenjski moto: Vedno delaj tisto, česar te je strah!

Zakaj ste se prijavila na Slovenija ima talent? 
Prijavila sva se, ker želiva slovenski javnosti prikazati, da ne obstajajo samo športi, kot so nogomet, košarka, atletika ... Tovrstna akrobatika je trenutno kar precej aktualna pri nas in zato mislim, da jo z nastopanjem na oddaji Slovenija ima talent lahko dvignemo še na višji nivo. Močan razlog je tudi ozaveščanje mladih za aktivni način življenja, stran od digitalnih navlak in ostalih potrošnikov našega časa.

Kako bi se opisala s tremi besedami? 
Drzna, unikatna, usklajena.

Kaj želita sporočiti gledalcem? 
Zaradi narave najine aktivnosti, sva prisiljena dnevno gledati strahu v oči. Zato lahko princip posplošiva tudi na vsakdanje življenje vsakega "normalnega" posameznika. Gledalcem želiva sporočiti, da si naj drznejo iti izven cone odobja. Tam jih čakajo najlepše stvari, ki se jih da v življenju doseči. Omogočajo razvoj tako na karierni kot tudi na osebni ravni. Strah je naš največji sovražnik. Zavedanje in premagovanje straha pa je ključen dejavnik uspešnosti.

Imata izkušnje z nastopanjem na velikem odru?
Pravzaprav že imava nekaj izkušenj. 2016 sva prvič prišla na večji oder prav tako na oddajo Slovenija ima talent. Sledilo je letno obdobje treningov in čas za povrnitev na večji oder. Tokrat na hrvaški Supertalent, ki nama je dal ogromno "performenskih" izkušenj. S končnim 6. mestom nama je tudi vliv mero samozavesti, ki jo vsak artist potrebuje. Sledilo je še nekaj večjih nastopov in pa televizijskih oddaj. Zdaj sva tukaj. Pripravljena na izziv, ki ga jemljeva najbolj resno do sedaj.

Imata skupni amulet za srečo?
Skupnega niti ne. Vsak od naju ima med nastopom vedno kakšno zapetnico za srečo. Jaz (Tim) imam tetoviran križek na stopalu, ki mi simbolizira varen pristanek, vsaj na noge.

Opišita vajin odnos.
Ker sva dva, je v nekih trenutkih lahko odnos zahtevnejši, v drugih lažji. Definitivno imava močno pripadnost skupini, kljub temu da sva samo v dva. Veva, da je vse odvisno od naju, zato sva se že naučila, da se ne zanašava na druge. Morda je sam trening nekoliko manj živahen, kakor če nas bi bilo več, ker je potem posledično boljše vzdušje. Definitivno pa sva bila primorana zares spoznati drug drugega. Veva, kako se bo nekdo od naju odzval na določeno situacijo. S tem se tudi izogneva konfliktov, ki vsekakor so. Vendar mislim, da jih zelo zrelo odrešiva in greva iz njih močnejša.

Česa se najbolj bojite kot skupina?
Glede na najino panogo se verjetno nekje v podzavesti vsak od naju boji kakšne poškodbe. Treba je poudariti, da sva možnosti za te precej omejila in do zdaj lahko samo potrkava na les! Ostale stvari mislim, da so pretežno odvisne samo od naju. Sva samozavestno prepričana, da nama ostale stvari ne morejo do živega.

Kdo je vajin vzornik?
Kot otroka sva imela precej vzornikov. Zdaj, ko pa odkrivava in ustvarjava nove elemente pa moram reči, da ne slediva po njihovih poteh, ampak svoji domišljiji, svojim sanjam. Želiva biti drugačna, originalna.

Slovenija ima talent dokazuje, da ima naša država veliko talentov. Kaj pa mislite, da je talent, ki je v Sloveniji še posebej izrazit?
Definitivno bi izpostavila gibalce. Od akrobatov do plesalcev. Mislim, da imamo v Sloveniji kar precej posameznikov in skupin, ki sežejo na svetovni nivo.

Vam je kdaj šlo na vajah ali nastopih kaj narobe? Imte kako zanimivo anekdoto?
Hmm, zahtevno vprašanje ... Marca lansko leto sva nastopala v Berlinu. Točko sva morala prilogoditi na zelo majhen in omejen prostor. Za konec nastopa sva imela pripravljen levji skok, čez stojo na rokah, skozi noge v obliki romba. Vse kaže na to, da sem to stojo postavil nekoliko preblizu roba odra, kar je pomenilo, da je Luka bil predolg in podrsal čez rob odra. Problem je bil, ker je takoj pod odrom bila že publika. Vendar se je Luka odlično znašel in jih nekako preskočil. Posnetka žal nimava, nobenemu od nama pa ni jasno, kako mu je pravzaprav to uspelo.

Kako bi vnovčila zmago?
Zmago bi definitivno vnovčila za aktivno nastopanje in najino delovanje. S tem želiva graditi najini karieri, ki jo želiva nadeljevati na področju akrobatike tudi po prenehanju nastopanja.

Kako dolgo že sodelujeta? 
Poznava se od mojega rojstnega dneva 4.11. 2015, aktivno pa sodelujeva približno od februarja 2016.

Sta spremljala prejšnje sezone Slovenija ima talent?
V kolikor nama je čas dopušal sva spremljala, še posebej polfinalne in finalne oddaje.

Kdo je vajino ciljno občinstvo?
Verjetno so to mlajše punce. (smeh) Vendar si nekako bolj kot to želiva tudi populacijo, ki se želi ukvarjati z akrobatiko. Najin cilj je tudi premamiti čim več otrok k aktivnem načinu življenja. Z atraktivnimi nastopi in posnetki pa se vsekakor želiva približati tudi vsej ostali populaciji, tudi starejši.

Imate kakšen ritual, ki se ga pred nastopom držite?
Vizualizacija nastopa z matrico in samo okvirnim gibanjem. Tudi šaljenje zajema najin ritual pred nastopi, saj tako drživa nek nivo sproščenosti, ki nama omogoča uživanje med samim nastopom.

Kako bi porabila glavno nagrado, 50.000 EUR?
Definitivno bi investirala v razvoj ulične akrobatike v Sloveniji. Ogromno je mladih, ki bi se ukvarajali s to panogo, vendar zaradi samih razmer in pogojev preprosto nemorejo ali pa trenirajo v zunanjih, neustreznih pogojih, kjer hitro pride do poškodb. Slovenija je pri tem še za ostalim svetom, zato bi rada zgradila telovadnico, ki bi bil center »freerunninga« v Sloveniji. Prepričan sem, da je toliko mlajših akrobatskih nadobudnežev, ki imajo izjemen potencial. Tovrstni pogoji bi jih lahko izstrelili na svetovni nivo na akrobatskem področju.