Slovenija ima talent - Tekmovalci

Matic Klemenc

Ljubljana, 26. 11. 2021 20.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Avtor

K.D.

Matic Klemenc se je predstavil z zlaganjem rim in svojim hitrim razmišljanjem ter besednim zakladom navdušil žirijo. Čeprav je preživel težko mladost, se ni predal in sedaj išče smisel življenja skozi optimizem in v svojih sanjah. Matic že išče način, kako bo v dveh minutah na polfinalnem odru žirantom pokazal, kaj vse še zna in zmore.

IME in PRIIMEK : Matic Klemenc

ROJSTNI DATUM: 25. 11. 1996

KRAJ BIVANJA: Ljubljana

POKLIC: Kuhar

ŽIVLJENJSKI MOTO: Vsaka slaba plat ima tudi dobro! Najdi jo!

Kaj praviš na svoj avdicijski nastop?

Trema, trema in še enkrat trema. O čem sem freestylal, se ne spomnim, ker je situacija letela zelo hitro iz papirja v misli in ven skozi rimo, zgodbo. Sem pa zadovoljen, dal sem vse od sebe!

Kateri komentar žirantov se te je najbolj dotaknil?

Ob vsakem komentarju sem se počutil izjemno, polno ljubezni in končno malo poplačan trud.

Kako si se imel na avdiciji?

Na avdiciji smo bili ves dan in po nekaj snemanjih sem mislil samo na čakanje in ostati svež, ko prideš na vrsto, a sem bil pozitivno presenečen, saj je ekipa dala več kot 100 odstotkov za naše udobje. S sotekmovalci smo si izmenjali znanje, če slučajno kdo ne pride naprej. Jaz bom vrtel hulahop.

Kako se pripravljaš na polfinalni nastop?

Iščem način, kako izkoristiti pol ure v dveh minutah in pol, ustvariti instrumental na licu mesta in potem freestyle na narejeno.

Koga želiš s svojim polfinalnim nastopom prepričati?

Vse, ki mislijo, da sem na avdiciji pokazal vse! Nisem, ampak bom!

Kaj misliš o žirantih?

Da so strogi, dosledni in znajo podati dobro kritiko, pohvalo.

Kdo je tvoj najljubši žirant in zakaj?

Najljubši je Lado, ker največkrat da priložnost nekomu, ki mu verjame, da zna pokazati še več.

Kdaj si opazil, da imaš talent?

Da imam talent, sem spoznal pri koncu osnovne šole, ko smo s prijatelji začeli opisovati okolico na beate. Zadnje leto imam tudi mentorja, to je Urh Mlakar, umetnost misli, UM. Velik človek, defibrilator slovenskega freestyla.

Kaj na tvoj talent pravijo tvoji najbližji?

Pravijo mi, da sem nor in da imam ogromno domišljije.

Kakšna je tvoja zgodba?

Moja pot se je začela v Tržiču pri avstrijski meji. Rodil sem se kot mlajši brat, zaradi družinskega nasilja pa smo kraj zapustili in se ustalili v Ljubljani. Prva leta v Ljubljani sem bival v varni hiši pod zelo strogimi pogoji, potem smo našli stanovanje v Bizoviku, pozneje pa v Štepanjskem naselju, kjer je ostala mama, midva z bratom pa sva morala v vzgojno izobraževalno ustanovo Malči Belič. Tam sem bil 10 let, brat pa tri manj. Med bivanjem v domu smo se z družino večkrat preselili (Zalog, Tomačevo, Šiška, Župančičeva jama in Črnuče) in iskali mesto pod soncem. V domu sem dokončal osnovno šolo, potem še srednjo gostinsko in pridobil več dobrih lastnosti, kot so komunikativnost in delovne navade. Zaradi depresije v 'domskem obdobju' sem bil primoran k terapiji z antidepresivi, ki sem jih kvalitetno zamenjal s pisanjem besedil in izvajanjem meditacije, ne smem pa pozabiti tudi na delo v restavracijah, kar me tudi sprošča in mi je takrat pomagalo najti iskan notranji mir. Zavod sem zapustil po končani srednji šoli in se zelo hitro zaposlil in začel pot kot kuhar. Pri dvajsetih sem prvič vodil kuhinjsko izmeno, službo sem pustil, ker nisem dobil dveh mesecev dopusta za ponujeno vlogo v filmu Utrip ljubezni. Po končanem snemanju sem si hitro našel novo službo in spoznal punco ter z njo preživel šest lepih let. Sedaj sem srečno samski v iskanju popolne rime. Moja zgodba govori o fantu, ki je skozi pekel spoznal raj, premagal dosti ovir, ustvaril ogromno vrednih spominov in posledično polno polnih pesmi z močnim sporočilom.