Tri tone in 21 metrov pod čebulasto streho

Čeprav film Varuh časa traja le nekaj minut, ponuja edinstven vpogled v bogato dediščino starodavnega mesta, najstarejšega v Sloveniji. Isti vzdevek nosi tudi ptujski mestni stolp, ki je z zvonikom cerkve sv. Jurija ena najbolj prepoznavnih stavb v mestu.

S svojo značilno baročno čebulasto streho, ki sega skoraj 60 metrov visoko, že stoletja oblikuje mestno veduto, omenjeni film pa razloži, kako je konec 18. stoletja to streho dobil.

Prvič je bil omenjen v letu 1376 kot del mestnega statuta, skozi stoletja pa je spreminjal vloge – od obrambnega opazovalnega stolpa in zapora do zvonika. Zvonik in mestni stolp sta sprva stala eden poleg drugega, ko je požar uničil zvonik, pa so se tedanji meščani odločili, da novega zvonika ne bodo gradili, pač pa bodo mestni stolp preuredili še v zvonik, kar je edinstven primer v svetu.

Med pomembnimi zgodovinskimi epizodami je tudi delovanje mestnega sodnika in varuha stolpa, ki je ob nastopu prisegel, da bo stolp branil in varoval v imenu mesta.

Vanj zrli le od zunaj

A kljub svoji izjemni zgodovinski vlogi stolp dolgo ni bil dostopen, njegovo notranjost so poznali le redki. To se je zdaj spremenilo, stolp so letos prvič odprli za obiskovalce. Odprl se je na pobudo Nadžupnije sv. Jurija, ki je bila v sodelovanju z občino nosilec projekta, saj sta stolp in zvonik pravzaprav del cerkve sv. Jurija v starem mestnem jedru.

Ta del mesta pričakovano obišče največ turistov, ki so bili tudi navdih za zagon projekta, je pojasnil župnik Andrej Feguš. Pravi, da že nekaj let opažajo izjemno zanimanje turistov za stolp in zvonik, zbirali so tudi vtise domačinov, ki so ga dolgo gledali le od zunaj, ne da bi vedeli, kaj vse skriva v svoji notranjosti.

Stanje, v kakršnem je bil stolp, jih je morilo, najprej so se lotili obnove župnišča, s turistično oddajo sob v prenovljenem objektu pa so v dveh letih in pol zbrali denar za začetek obnove stolpa. Z individualnimi vodenji, ki so jih izvajali za goste prenočišč Proštija v sosednji stavbi iz 16. stoletja, pa so se dokončno prepričali, da sta mehanizem ure v stolpu in razgled na mesto z druge perspektive zelo zanimiva tudi za širšo javnost.

300-kilogramska utež na koncu nihala

Ptujski mestni stolp namreč skriva eno največjih posebnosti v Evropi: 21 metrov dolgo leseno nihalo z utežjo iz kamna, težko kar 300 kilogramov. Gre za redkost svetovnih razsežnosti, saj tako dolgih nihal, ki obstajajo v ohranjenih mehanizmih in še vedno delujejo, ni na pretek.

 Nihalo uravnava hitrost delovanja urnega mehanizma in s svojo eleganco pri obiskovalcu vzbudi občutek spoštovanja do časa, pravijo na Ptuju.

Mehanska ura v zvoniku je ena največjih in najstarejših avtentičnih mehanskih ur na Slovenskem, je pojasnil urar in restavrator Samoel Kukovičič, ki je bil zadolžen za njeno obnovo in je bil tisti, ki jo je v veliki meri znova spravil v pogon. Stolpna ura deluje zgolj na osnovi gravitacije in mehanskega prenosa.

Njeno premikanje poganjajo štiri kamnite uteži, zobniški sistem pa je ročno kovan in oblikovan s tako natančnostjo, da še danes prikazuje čas na treh straneh stolpa. Legenda pravi: ker grajska gospoda ni želela prispevati svojega deleža za uro, so meščani v znak protesta uro v smeri gradu izpustili.

Nekoč opozarjalo na nevarnost, danes je zvočna identiteta mesta

Vsake četrt ure zazvoni eden od dveh stolpnih zvonov. Največji tehta skoraj 3100 kg in izvira iz začetka 18. stoletja. Zvonjenje je bilo v preteklosti zanesljiv vir informacij o času, praznikih in nevarnostih, danes pa ustvarja zvočno identiteto mesta.

Nekoč so se pogovori za obnovo gibali celo pri okoli milijon evrov, številni prostovoljci, ki so se odzvali, pa so številko spravili na petino tega zneska. "Vsak kamen, vsaka stopnica in vsaka informacijska tabla nosi pečat sodelovanja," pravijo. Zidovi pa hranijo zanimive zgodbe, ki so zdaj predstavljene v sklopu razstave.

Nekoč tudi razgled s samega vrha stolpa?

Vsebinska razstava vodi skozi več kot 700 let zgodovine. V šestih nadstropjih obiskovalci doživijo arheološke sledi Ptuja in spoznajo zgodovinsko vlogo stolpa. V temeljih stolpa so arheologi našli sledove rimskih zgradb, bronastodobne naselbine, slovanskih grobov iz 11. stoletja in srednjeveških pokopališč. Vsaka plast govori o neprekinjeni poselitvi tega prostora. Med najdenimi predmeti so balzamariji, keramični odtisi, novci cesarjev Tiberija in Vespazijana ter srednjeveške sponke, pasne zaponke in svetinjice.  

Za najmlajše je vstop brezplačen, mladi in upokojenci bodo za ogled odšteli štiri evre, odrasli pa sedem. V prodaji imajo tudi družinsko vstopnico, stolp je odprt vsak dan od dopoldneva do pol osmih zvečer. Je pa število obiskovalcev omejeno, na uro jih lahko sprejmejo največ 40, zato priporočajo spletni nakup vstopnic in predhodno najavo. Upajo, da jim bo s pomočjo vstopnine uspelo čim prej zbrati dovolj denarja, da bodo obnovili še streho ter tako omogočili oglede in razglede tudi s samega vrha Varuha časa.