V domu za starejše sta našla ljubezen in pobegnila kot najstnika

Na ljubezen običajno gledamo kot na nekaj, kar se zgodi na začetku življenja. Prve simpatije, prvi zmenki, prve velike odločitve. Toda kaj se zgodi, ko se ljubezen pojavi mnogo pozneje, ko naj bi bilo življenje že mirno in predvidljivo?

Prav to vprašanje postavlja film Nočne ladje (Nočni brodovi), drama iz leta 2012, ki v središče postavi dva človeka, prepričana, da ju v življenju ne čaka nič več presenetljivega. Dokler se ne srečata.

Helena in Jakov se spoznata v domu za starejše. Njuno vsakdanje življenje je na videz že določeno, prihodnost pa predvidljiva. A njuno srečanje vse spremeni.

Med njima se razvije ljubezen, ki je nista pričakovala. Namesto da bi se sprijaznila z rutino, se odločita tvegati in skupaj pobegneta. Kot dva najstnika se podata na pot, na kateri pozabita na pravila, previdnost in predstavo o tem, kako naj bi bilo videti njuno življenje.

Njuna pustolovščina ju vodi stran od doma za starejše in vsakdanjega sveta. Na poti se morata soočiti tudi z lastnimi strahovi, s preteklostjo in z vprašanjem, ali je mogoče začeti znova, ko imaš za seboj že večino življenja.

Glavni vlogi sta prevzela Ana Karić kot Helena in slovenski igralec Radko Polič kot Jakov. Prav njuna igra je eden ključnih razlogov, da zgodba deluje več kot le klasična romantična drama. Kemija med njima je očitna. Baza slovenskih filmov film opisuje kot ljubezensko zgodbo iz doma upokojencev, v kateri Helena in Jakov svojo nepričakovano ljubezen spremenita v zadnjo veliko življenjsko pustolovščino.

V filmu nastopajo tudi Renata Ulmanski, Lana Barić, Bogdan Diklić in drugi. Režijo je prevzel Igor Mirković, ki je skupaj z Elvisom Bošnjakom napisal tudi scenarij. Posebnost filma je tudi slovenska povezava. Nočne ladje so nastale kot koprodukcija Hrvaške, Slovenije in Srbije.

Film Nočne ladje izstopa predvsem zato, ker ljubezni ne prikazuje skozi običajno perspektivo mladih junakov. Helena in Jakov nista na začetku življenjske poti. Prav nasprotno. Oba sta že prepričana, da so pomembne odločitve za njima.

Njuna zgodba zato odpira nekoliko drugačno vprašanje: Ali smo lahko za nov začetek sploh kdaj zares prestari? Odgovor filma je precej jasen. Ne.

Ljubezen lahko pride nepričakovano, tudi takrat, ko smo prepričani, da je za nami že vse, kar bi nas lahko presenetilo.

Ker ne govorijo o prvi ljubezni, ampak o ljubezni, ki pride pozneje v jeseni življenja. In prav zaradi tega ima njuna zgodba posebno težo.

Helena in Jakov ne iščeta popolnega novega življenja. Iščeta trenutek svobode. Želita si izstopiti iz okolja, v katerem je njuna prihodnost že skoraj določena, ter vsaj za nekaj časa živeti po svoje. Njuno potovanje je zato tudi zgodba o svobodi, pogumu in želji, da človek kljub letom ne pozabi nase.

Film je bil za vlogo Helene pomemben tudi za Ano Karić. Za svojo igro je prejela zlato areno za najboljšo glavno žensko vlogo na Pulskem filmskem festivalu leta 2012, film pa je prejel tudi več drugih festivalskih priznanj.

Nočne ladje bodo najbolj nagovorile gledalce, ki imajo radi čustvene filmske zgodbe, nekoliko drugačne romance in filme, ki se ne osredotočajo na popolno ljubezen, temveč na ljudi z vsemi njihovimi dvomi, spomini in napakami. To je zgodba o dveh ljudeh, ki sta mislila, da je njun vlak že odpeljal. Nato pa se odločita, da bosta vendarle stopila nanj.

Morda je prav to najbolj pomembno sporočilo filma: življenje se ne konča takrat, ko se končajo pričakovanja drugih.

Film Nočne ladje je dostopen na VOYO. Pripravite si miren večer in se odpravite na pot skupaj s Heleno in Jakovom.