Whitney Houston in Kevin Costner v filmu, ki ga je nemogoče pozabiti

Ko je Telesni stražar leta 1992 prišel v kinematografe, sta se v njem srečala dva različna svetova. Kevin Costner je bil na vrhuncu hollywoodske kariere, Whitney Houston pa je bila ena največjih glasbenih zvezd na svetu, ki se je pred filmsko kamero znašla prvič.

Prav kombinacija obeh je postala zaščitni znak filma, ki je romantično zgodbo združil z elementi trilerja, njen glasbeni del pa je sčasoma postal vsaj tako pomemben kot film sam.

Vloga Rachel Marron, svetovno znane pevke in igralke, ki začne prejemati grožnje obsedenega oboževalca, je bila za Whitney Houston prvi veliki igralski preizkus.

Čeprav je bila vajena največjih svetovnih odrov, je bil film zanjo novo okolje. Kevin Costner je pozneje večkrat govoril o njeni negotovosti pred začetkom snemanja in o tem, kako pomembno ji je bilo vedeti, ali bo kot igralka dovolj dobra. Sam o izbiri ni imel veliko pomislekov. Prepričan je bil, da je Houstonova prava Rachel Marron, in pripravljen je bil počakati, da bo zaradi njenih drugih obveznosti lahko sodelovala pri filmu.

Odločitev se je izkazala za eno ključnih pri uspehu filma Telesni stražar. Houstonova je v Rachel lahko prenesla tudi del izkušnje, ki jo je zelo dobro poznala iz resničnega življenja – življenje globalne zvezdnice, obdane z občinstvom, sodelavci, pričakovanji in nenehno pozornostjo javnosti.

Costner je prevzel vlogo Franka Farmerja, nekdanjega tajnega agenta, ki zaradi profesionalnosti in predanosti velja za enega najbolj iskanih telesnih stražarjev. Še vedno ga spremlja spomin na obdobje, ko mu ni uspelo preprečiti atentata na predsednika Ronalda Reagana.

Ko Rachel Marron začne prejemati vse bolj zaskrbljujoča grozilna sporočila, njen menedžer za njeno zaščito najame Farmerja. Njuno sodelovanje se začne z nezaupanjem. Rachel težko sprejema omejitve, ki jih zahteva novi varnostni režim, Frank pa vztraja pri pravilih in profesionalni distanci. Toda začetni odpor se postopoma spremeni v privlačnost in nato v razmerje, ki zaplete njegovo nalogo, da Rachel ohrani pri življenju.

Prav nasprotje med Costnerjevim zadržanim, skoraj hladnim Farmerjem in karizmatično pevko Rachel Marron je postalo eno najbolj prepoznavnih obeležij filma.

Telesni stražar je v naslednjih desetletjih dobil status enega najbolj prepoznavnih romantičnih filmov devetdesetih, zato ni presenetljivo, da se je Hollywood večkrat vračal k ideji o njegovi novi različici.

Novice o načrtovani predelavi so med oboževalci Whitney Houston sprožile tudi precej nasprotovanja. Za številne je namreč prav povezava med Houstonovo in Costnerjem tisto, zaradi česar je film težko ponoviti z novima igralcema.

Še bolj nenavadna pa je zgodba o nadaljevanju, ki nikoli ni nastalo. Kevin Costner je razkril, da je obstajala ideja za drugi film, v katerem naj bi ob njem nastopila princesa Diana. Po njegovih besedah sta se o projektu tudi pogovarjala, vendar film ni bil nikoli posnet.

Film Telesni stražar danes skoraj ni mogoče ločiti od pesmi I Will Always Love You. Skladbo je napisala in leta 1974 izdala Dolly Parton, toda različica Whitney Houston jo je skoraj dve desetletji pozneje spremenila v svetovni fenomen.

Zanimivo je, da pesem sprva ni bila prva izbira za film. Ko prvotni glasbeni načrt ni uspel, je Kevin Costner predlagal I Will Always Love You. Pri oblikovanju različice za film je sodeloval producent David Foster, Houstonova pa je s svojo interpretacijo ustvarila posnetek, ki je postal eden največjih uspehov njene kariere.

Pomemben del njegovega učinka je tudi nenavadno zadržan začetek. Pesem se začne brez instrumentalne spremljave, samo z glasom Whitney Houston. Costner je pozneje pojasnjeval, da je prav sam vztrajal pri takšnem uvodu. Odločitev se je zapisala v zgodovino popularne glasbe.

I Will Always Love You je bila 14 tednov na prvem mestu ameriške lestvice Billboard Hot 100, soundtrack Telesnega stražarja pa je postal najbolje prodajani filmski soundtrack vseh časov. Na njem so bile tudi druge uspešnice Houstonove, med njimi I Have Nothing, Run to You in Queen of the Night.

Film je tako dobil nekaj, česar ob nastanku ni bilo mogoče načrtovati: glasbeno zapuščino, ki je desetletja pozneje še vedno neločljivo povezana z njegovo zgodbo.

Uspeh Telesnega stražarja je Houstonovi odprl vrata tudi v filmski svet. Pozneje je med drugim nastopila v filmih Waiting to Exhale in The Preacher's Wife, toda Rachel Marron je ostala njena najbolj prepoznavna filmska vloga.

Del razloga je gotovo v tem, da sta se v njej nenavadno tesno prepletli Whitney Houston kot igralka in Whitney Houston kot glasbena zvezda. Film ji je omogočil prvi veliki igralski nastop in prostor za glas, zaradi katerega je že pred tem postala svetovna zvezda. Več kot tri desetletja po premieri zato Telesni stražar ni le romantični triler iz leta 1992. Je tudi dokument nekega obdobja popularne kulture in eden ključnih trenutkov v karieri Whitney Houston.

Če ste Telesnega stražarja že gledali, verjetno ne potrebujete veliko prepričevanja. Če ga niste, je čas, da končno ugotovite, zakaj se o njem govori več kot tri desetletja pozneje. Film Telesni stražar (The Bodyguard) si že lahko pogledate na VOYO.