Damjana Golavšek, Mario Pešić, Matevž Derenda, Nastja Gabor, Adrijana Kamnik, Martina Majerle in duo BQL so novi tekmovalci oddaje Znan obraz ima svoj glas, ki se bodo prepustili strokovnjakom preobrazbe in s svojim talentom, znanjem, imitacijami in karizmo poskrbeli, da nam to pomlad ne bo dolgčas. Nova sezona ima še eno novost, in sicer osveženo žirantsko zasedbo, ki jo sestavljajo diva slovenske glasbene scene Helena Blagne, voditeljica, moderatorka, igralka, komičarka in nekdanja tekmovalka oddaje Znan obraz ima svoj glas Ana Maria Mitić ter izjemen slovenski plesalec in zelo strog žirant šova Zvezde plešejo Andrej Škufca. No, in če se že lotevamo prenove, seveda ne smemo zaobiti niti voditelja: skozi nove preobrazbe in nastope nas bosta to pomlad tako vodila Peter Poles in Sašo Stare, znan in dobro uigran voditeljski tandem, ki bo zagotovo poskrbel za polno mero smeha in zabave.
Oddaja je torej doživela polno mero osvežitve, a nekaj se vendarle ni spremenilo: zabavo bo tako kot pretekle sezone tudi tokrat spremljala dobrodelna nota. Pevke in pevci različnih žanrov in z različnih vetrov bodo s svojimi preobrazbami in nastopi iz tedna v teden pridno nabirali točke in zbirali finančna sredstva, ki jih bo Vse bo v redu, zavod Zavarovalnice Triglav za družbeno odgovorne aktivnosti, vsakokrat podvojil. Znesek, ki se bo v skladu nabral skozi oddaje, bo tudi tokrat namenjen Mladim upom – mladim, nadarjenim posameznicam in posameznikom, ki se šele prebijajo na vrh in se tako težje potegujejo za profesionalna ali sponzorska sredstva za razvoj svojega talenta, zato jim Zavarovalnica Triglav in zavod Vse bo v redu ponujata oprijemljivo podporo pri doseganju želenih ciljev.
Kdo vse se lahko prijavi?
Na jubilejni deseti razpis Mladi upi 2022 se lahko prijavijo nadarjeni/-e športniki/-ce ali para športniki/-ce in umetniki/-ce, stari od 16 do 19 let, saj je glavni namen projekta omogočiti razvoj potencialov in kariernih želja vsem, ki si to resnično želijo in so pripravljeni vsak dan znova premagovati številne ovire, ki jim stojijo na poti. Vabljeni so tudi talentirani znanstveniki/-ce v starosti od 17 do 20 let s svojimi prodornimi zamislimi in vsi, ki navdušujejo s svojimi izjemnimi rezultati. Če ste se v opisu prepoznali tudi sami, ne odlašajte, prijavite se in dovolite, da vam pomagamo pri razvijanju vašega talenta!
Kje se lahko prijavite?
Prijave na razpis za mlade upe so že odprte, rok za oddajo pa je 25. marec 2022. Vse informacije najdete TUKAJ.
Strokovna komisija, ki jo sestavljajo priznani strokovnjaki in predstavnik Zavarovalnice Triglav, bo na podlagi prejetih prijav pripravila ožji izbor 20 finalistov, ki bodo znani v začetku aprila in objavljeni na spletni strani Mladi upi. Med njimi bo najmanj sedem nadarjenih posameznic in posameznikov prejelo finančna sredstva, medtem ko bo en nagrajenec/-ka izbran/-a tudi na osnovi javnega glasovanja na spletni strani. Ob tem velja poudariti, da je v preteklih devetih sezonah finančno podporo prejelo že kar 114 perspektivnih mladih talentov, kar pomeni, da je bilo pomoči vsakokrat deležnih več kot 10 nadarjenih posameznic in posameznikov. Prepričani smo, da tudi v jubilejni deseti sezoni ne bo nič drugače! Nagrajeni mladi upi 2022 bodo sicer znani ob koncu meseca maja.
Mladi upi 2021 – to so prejemniki sredstev lanskega leta!
Niste prepričani, ali se splača prijaviti? Morda vas prepričajo izjemni dosežki Mladih upov leta 2021, ki so tudi ob pomoči dobljenih sredstev nanizali številne uspehe tako doma kot v tujini.
Sara Čopar se je s športnim plezanjem srečala pri petih letih in rodila se je ljubezen na prvi trening. Je ena redkih športnih plezalk, ki se na vrhunskem nivoju znajde v vseh treh plezalnih disciplinah. Za doseganje rezultatov je pripravljena trdo delati, znanje in motivacijo pa črpa pri najboljših, tudi Janji Garnbret. Njeni kratkoročni cilji so najvišje uvrstitve v mladinski konkurenci in na tekmovanjih za svetovni pokal, dolgoročno pa bi rada stopila v čevlje svoje velike vzornice in postala olimpijska prvakinja v športnem plezanju.
Lana Klemen je že kot majhna punčka želela plesati in postati balerina, zato sta jo starša pri štirih letih vpisala v plesno šolo. Pri osmih letih je pričela obiskovati ure klasičnega baleta na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in od takrat je povsem predana tej zvrsti. Lani je bila sprejeta na ugledno baletno šolo v Londonu, kar je jasen dokaz, da se uvršča v skupino najbolj perspektivnih mladih baletnih plesalcev tudi v svetovnem merilu. Njene sanje so plesati v Netherlands Dans Theater, najbolj znani sodobni kompaniji s klasično treniranimi plesalci in najbolj znanimi koreografi na svetu, po končani baletni karieri pa bi se rada posvetila ustvarjanju lastnih koreografij.
Matic Štemberger je mladi jazz pianist, ki se je v glasbeno šolo vpisal pri osmih letih in takrat se je prvič zares srečal s klavirjem, najprej seveda s klasičnim, s katerim se nista najbolje razumela. Nato je na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana odkril jazz in spoznal, da je ta zvrst glasbe vplivala tudi na glasbo, ki jo je poslušal v otroštvu in zgodnjih najstniških letih. Svoje glasbeno znanje trenutno poglablja s študijem jazz klavirja na Akademiji za glasbo in upodabljajoče umetnosti v Gradcu. S še dvema glasbenikoma pripravlja prvi avtorski album, v prihodnje pa bi rad svoje jazzovsko znanje nadgrajeval v New Yorku, meki sodobne jazzovske umetnosti.
Dejan Romih se je začel razmeroma pozno resneje ukvarjati z glasbo. Klavir je namreč začel igrati pri desetih letih. A danes je prepričan, da je vse potrebno znanje v celoti nadoknadil in močno nadgradil. To dokazujejo tudi izjemni rezultati, ki jih niza na državni in mednarodni ravni ter sprejem na Kraljevi konservatorij v Bruslju. A Dejan ni le glasbenik in pianist, pač pa tudi ljubitelj filozofije in fotografije, ki sta po njegovem prepričanju zelo povezani med seboj. Njegov največji cilj je ohranjati bogato glasbeno tradicijo in širiti klasično glasbo na koncertnih odrih za klavirjem, pa tudi za pisalno mizo v obliki zapisov.
Pia Novak ima zelo jasen cilj – postati uspešna in svetovno znana pevka, sopranistka. Petje in glasba jo spremljata že od ranega otroštva, resneje pa se je njena glasbena pot začela oblikovati z vstopom v glasbeno šolo, kjer je najprej igrala kitaro, nato še klavir. Svojo strast do petja je nato odkrila na urah solo petja v zasebni glasbeni šoli in odločila se je, da bo prav glas zaznamoval njeno nadaljnjo profesionalno pot v svetu glasbe. S svojim pevskim talentom je doslej prepričala že na mnogih tekmovanjih, izbrana je bila tudi za vloge v dveh različnih operah Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana.
Nik Škorjanc je vsestranski umetnik, ki svoje občutke in misli izraža s pomočjo pisane besede, likovne umetnosti, fotografije in igre. Njegovi začetki umetniškega ustvarjanja segajo v šesti razred osnovne šole, ko ga je mentorica spodbudila k sodelovanju na mednarodnem natečaju, na katerem je njegova pravljica dosegla prvo mesto. Že pri 14 letih je pripravil prvo samostojno likovno razstavo in izdal več samostojnih likovno-literarnih zbirk v samozaložbi, njegova največja strast pa je igranje v gledališču, saj na odru doživlja nepopisno strast. Želi si, da bi lahko svojo ljubezen do umetnosti še nadgrajeval in se nekoč s tem tudi poklicno ukvarjal.
Leja Glojnarič je vsestranska atletinja, ki najbolj uživa v skoku v višino. V tej disciplini dosega tudi najboljše rezultate, čeprav se prebija tudi v metu kopja. Njen talent za atletiko je odkrila nekdanja razredničarka v osnovni šoli in jo prijavila na mnogoboj, na katerem je osvojila odlično tretje mesto. Starša sta jo vpisala v atletski klub, kjer se je kmalu navdušila nad skokom v višino, kmalu zatem pa tudi v metu kopja. Zaradi svoje prirojene okvare sluha je še bolj zagnana in skuša podirati osebne in državne rekorde. Njen cilj je, da se letos na olimpijskih igrah za gluhe v Braziliji uvrsti v finale – od tam naprej pa je mogoče vse, je prepričana.
Jan Šubelj je kljub rosnim 17 letom že večletni državni prvak v šahu. S to disciplino se je prvič srečal na začetku osnovne šole, ko je začel obiskovati šahovski krožek. Hitro je napredoval in začel premagovati starejše učence ter kmalu bil povabljen v klubsko šahovsko šolo. Danes je pri Olimpijskem komiteju Slovenije uvrščen v perspektivni razred v standardnem, pospešenem in hitropoteznem šahu. S svojimi rezultati je že večkrat dokazal, da sodi med najboljše šahiste svoje generacije v Evropi in na svetu. Pri 15 letih je postal najmlajši mednarodni mojster v zgodovini samostojne Slovenije, njegov cilj pa je postati najmlajši slovenski velemojster.
Lena Repinc je kot majhna punčka rada spremljala tekme biatlona po televiziji, a je tek na smučeh v mrazu ni preveč mikal. Tako pričakovano ni bila posebej vesela, ko sta jo starša vpisala na trening te discipline. A postopoma ji je vse bolj priraščala k srcu, ko pa je bila dovolj stara, da je svoji opremi lahko dodala tudi puško, je njeno navdušenje doseglo vrh. Takrat se je odločila, da je biatlon tisto, kar bi rada počela v življenju in poti nazaj ni bilo več. Zaradi izjemnih rezultatov v lanski sezoni je prejela nagrado Piotra Nurowskega za najboljšo mlado zimsko športnico Evrope v letu 2021. Njen največji dolgoročni cilj je osvojiti medaljo na zimskih olimpijskih igrah.
Vid Botolin atletiko trenira že vse od petega leta starosti. Do 12. leta je vzporedno treniral še košarko, nato pa je prišel čas, da se posveti samo eni disciplini in jo izpili do popolnosti. Izbral je atletiko, znotraj katere ga že od nekdaj najbolj navdihujeta tek na srednje in dolge proge. Svoje takratne odločitve ne obžaluje, saj je državni mladinski in članski reprezentant ter večkratni državni in pokalni prvak v teku na 1500 in 3000 metrov tako v dvorani kot na prostem. Porušil je že devet državnih rekordov – samo lani pet. Za dosego svojih ciljev, to je nabiranje medalj, je pripravljen garati in trenirati tudi večkrat na dan.
Jan Ločnikar je velik up slovenskega kajakaštva. Njegovo življenje se je s kajakom začelo prepletati, še preden je začel guliti šolske klopi. Že kot malček je namreč na bregovih reke Savinje rad opazoval treninge kajakašev in pri šestih letih je dobil priložnost, da vanj sede tudi sam. In rodila se je ljubezen, ki traja še danes. V zadnjih letih dosega izjemne rezultate na državnih, evropskih in svetovnih mladinskih prvenstvih. Njegova vizija je, da postane najboljši kajakaš v državi in nastopi na olimpijskih igrah ter si pokori tudi svetovno elito. Še pred tem pa bi se rad uvrstil v slovensko reprezentanco in je na dobri poti, da svoje cilje tudi doseže.
Jakob Stojanović dvakrat na teden prepotuje celo Slovenijo, da bi ujel svoje olimpijske sanje. Njegova strast je namreč kajak, ki ga trenira že vse od svojega osmega leta starosti. Neizmerno je hvaležen staršema, ki sta ga podprla pri odločitvi, da šolanje po osnovni šoli nadaljuje na gimnaziji v Tolminu, kamor ga je ponesla želja po tem, da bi postal najboljši v svoji disciplini. Spoznal je namreč, da v tem delu Slovenije trenirajo na zares visoki ravni in zato je bila selitev edina logična rešitev. Z rezultati, ki jih dosega na domačih in mednarodnih tekmovanjih, dokazuje, da je na pravi poti do uresničitve svojih sanj – nastopa na olimpijskih igrah.
Neja Anderle je svojo glasbeno pot začela z igranjem kljunaste flavte, ki pa jo je že pri desetih letih zamenjala za saksofon, nad katerim se je navdušila ob gledanju animirane serije Simpsonovi. V zadnjih letih je nanizala veliko izjemnih uspehov tako na državni kot tudi mednarodni ravni. Navdušuje tako s talentom kot s sposobnostjo izjemne koncentracije in edinstveno odrsko prisotnostjo, za dosego svojih ciljev pa je pripravljena trdo delati. Želja po znanju in učenju od nekaterih najboljših saksofonistov na svetu jo vleče na študij v Bruselj in Pariz – vse zato, da bi uresničila svoje sanje ter postala priznana solistka in odlična profesorica saksofona.
Sponzorirana objava
